Globoko pod zemeljsko skorjo se skriva več kot bilijarda ton diamantov, pravijo znanstveniki, ki so v globine »pokukali« z uporabo zvočnih valov. Takšne so ugotovitve nove študije raziskovalcev inštituta MIT, Harvarda in Berkeleyja.
Diamanti se nahajajo v podzemnih skalnih gmotah, imanovanih kratoni. Ti ležijo v središču tektonskih plošč, segajo preko 300 kilometrov v globino in so nekako videti kot obrnjene gore. Znanstveniki domnevajo, da diamanti predstavljajo do dva odstotka korenov oziroma spodnjih delov teh kratonov.
»Kaže, da diamanti morda le niso ti eksotični minerali, temveč so na ravni geologije razmeroma običajni,« pravi eden od avtorjev študije Ulrich Faul z inštituta MIT. Da bralci, ki so se jim ob odkritju zasvetile oči, ne bodo prehitro začeli oprezati za lopato, ni odveč poudariti, da se do tega bogastva zaenkrat še nismo sposobni dokopati. Naša trenutna tehnologija na področju vrtalnih strojev nam ne omogoča, da bi dosegli globine med 140 in 240 kilometri pod površjem, kjer se diamanti domnevno nahajajo. »Ne moremo jih doseči, a vendar je na Zemlji precej več diamantov, kot smo doslej domnevali,« dodaja Faul.
Edini možen odgovor
Znanstveniki z uporabo zvočnih valov že dolgo merijo potresno dejavnost v zemeljski skorji, seizmične podatke pa uporabljajo tudi za ugotavljanje, iz česa so sestavljeni najgloblji predeli našega planeta. Hitrost zvočnih valov je odvisna od sestave, temperature in gostote kamnin in mineralov, skozi katere potujejo, znanstveniki pa lahko na podlagi tega ocenijo, kaj se pod površjem skriva. S poskusi v laboratoriju so ugotovili, da izmerjene hitrosti na globinah, kjer se domnevno skriva to preobilje, ustrezajo zgolj kamninam, ki vsebujejo od enega do dva odstotka diamantov. Glede na obseg teh kratonov v notranjosti Zemlje so izračunali, da se pod površjem skriva približno bilijarda ton diamantov. »Vse različne možnosti smo proučili z vseh zornih kotov in to je edina možna razumna razlaga,« zaključuje Faul.
