Oblasti v kitajskem okrožju Hejiang, ki spada pod provinco Sichuan, so se domislile kontroverzne, a učinkovite metode za izvajanje pritiska na dolžnike, ki si težko prigarani denar radi izposodijo, a ga zelo neradi vrnejo – v kinematografih bodo v uvodni špici pred začetkom filma predvajali njihove fotografije, opremljene z imeni.
Kratek videoposnetek, imenovan »kolut sramote,« deluje kot sramotilni steber. Na platnu se najprej pojavi animiran lik, ki obiskovalce nagovori z besedami: »Oglejte si te laolai.« Laolai je namreč kitajski slabšalni izraz za dolžnike, ki izposojenega denarja ne vrnejo pravočasno. Po tej animaciji na platnu prikažejo obraze, imena in druge podrobnosti o dolžnikih. Za dobro mero, da bi povečali učinkovitost metode, posamezne posojilojemalce običajno »predstavijo« v kinematografih v njihovem lokalnem okolju.
Na Kitajskem nič novega
Javno zasramovanje ter druge oblike pritiska na neplačnike, vključno z uvrščanjem na črne sezname in omejevanjem potovanj, na Kitajskem postajajo običajna praksa. »Gledalcem v kinematografih z namenom razkrijemo imena dolžnikov, ki imajo prebivališče prijavljeno v njihovem okolju. Tako je metoda bolj ciljno usmerjena in učinkovita,« pravi Li Qiang, ki so ga sodišča v Hejiangu pooblastila za izvajanje te pogruntavščine.
Kitajska vlada je sicer že lani uvedla podoben nacionalni sistem za javno izpostavljanje dolžnikov, prek katerega je mogoča javna objava imen, številk osebnih izkaznic, fotografij, domačih naslovov in dolgovanih zneskov, da bi jih s tem prisilili v poplačilo dolgov. V nekaterih mestih dolžnike izpostavijo na oglasnih deskah in avtobusih, medtem ko so se v provincah Jiangsu, Henan in Sichuan domislili še ene bistroumne pogruntavščine. S telekomunikacijskimi podjetji so sklenili nadvse premeten dogovor. Oblasti operaterjem pošiljajo predhodno posneta sporočila o posameznikovem dolgu, ti pa s tem sporočilom v obliki telefonske tajnice opremijo klicno številko zadevnega dolžnika. Ta zvočni posnetek se nato zavrti ob vsakem klicu na njegovo številko. Kitajcem je kot kaže malo mar za področje varstva osebnih podatkov, medtem ko so se v Evropi zadeve ravnokar precej zaostrile.
