»Že samo bežen pogled od daleč je dovolj, da vzbudi strahospoštovanje, saj tipična koničasta silhueta, ki se dviga več kot 3000 m visoko, ne obeta nič dobrega, če pomislimo, da lahko eksplodira v izjemno nasilno in eksplozivno erupcijo,« pravi doc. dr. Mirijam Vrabec z oddelka za geologijo naravoslovnotehniške fakultete. Njegova zadnja zabeležena erupcija, od februarja 1963 do januarja 1964, velja za najbolj uničujoč izbruh v Indoneziji v 20. stoletju. Tudi v Evropi imamo nekaj vulkanov, ki se po moči lahko primerjajo z indonezijskim. Nam najbližji je Vezuv. Po ocenah vulkanologov naj bi spet izbruhnil v naslednjih nekaj tisoč letih.
»Zadnji izbruh vulkana Gunung Agung pred petdesetimi leti je imel značaj velike plinijske erupcije, ki veljajo za ene najnevarnejših vulkanskih izbruhov. Nastanejo gosti erupcijski stebri vročih plinov in pare, ki so pomešani z delci vulkanskega materiala (pepela ...) in se dvigajo iz vulkanskega žrela s hitrostjo več sto metrov na sekundo, do višine 20 ali celo več kilometrov nad vulkan. V najbolj klimaktičnih epizodah 17. marca in 16. maja 1963 je erupcijski steber iz Mt. Agung v tropsko stratosfero izpustil vulkanski pepel in z žveplom bogate pline, umrlo je okoli 1500 ljudi. Največja nevarnost ob eksplozivnih izbruhih so piroklastični tokovi. Vroči plini in pepel, ki se dvigajo v erupcijskem stebru, se postopno ohlajajo, mestoma pa ta vertikalni steber postane 'pretežak', se sesede, podre in spolzi po pobočju vulkana. Pri tem nastane oblak segretih plinov, pepela, pregretega zraka in kamnitih delcev, ki s hitrostjo več kot 150 kilometrov na uro zdrvijo po hribu navzdol. Ta vroča mešanica ima temperaturo okoli 1000 stopinj Celzija in se obnaša kot tekočina, lahko si predstavljate, da ji ni mogoče uiti ne peš, ne na kolesu, niti v avtomobilu. Na svoji poti preplavi vse in trenutno še ne poznamo ukrepov, ki bi zaščitili prebivalstvo in imetje pred njimi.«
So tokrat njegov izbruh napovedovali? Kako natančno je to sploh mogoče?
Kadar imamo opravka z aktivnim vulkanom eksplozivne narave, si vedno želimo, da bi lahko naslednji izbruh napovedali čim bolj natančno. Razvite so različne metode spremljanja vulkanske dejavnosti in precej pred izbruhom se začne vse skupaj pripravljati v vulkanu. Eden od takih znakov, na primer, so vulkanski potresi, ki jih povzroča premikanje magme in imajo specifičen vzorec. Pol leta pred izbruhom Vezuva leta 79 naj bi na hišah v Pompejih in Herculaneumu ob tovrstnih potresih nastale razpoke, ki so jih takratni prebivalci popravili in so jih pozneje raziskovalci pri izkopavanjih našli ter tudi datirali. Da se nekaj dogaja v magmatskem ognjišču, ob današnji tehniki lahko zelo zagotovo vemo, ni pa nujno, da bo vsako dogajanje, vsako kopičenje plina, vsako premikanje magme privedlo do izbruha. In tudi če bi do izbruha prišlo, ni nujno, da bo naslednji izbruh imel enak značaj kot prejšnji, lahko bo manjši, lahko bo manj ali bolj eksploziven.
Kaj lahko izbruh vulkana povzroči na priljubljenem Baliju?
Neposredna nevarnost, ki ji ni mogoče ubežati, so predvsem piroklastični tokovi. Pred drugimi padajočimi piroklastičnimi delci in tokovi lave se ljudje lahko zaščitijo oziroma se jim umaknejo. Druga huda posledica ob tovrstnih izbruhih so debele plasti vulkanskega pepela in drugega materiala, ki jih vulkan po prenehanju delovanja pusti za seboj.
Ljudje kot da ne jemljejo resno opozoril, saj se jih je od okoli 100.000 umaknila le tretjina. Se ne zavedajo nevarnosti?
Ne vem, kaj botruje temu, ampak če živiš v neposredni bližini vulkana, se ga mogoče tako navadiš, da ga potem ne jemlješ več tako zelo resno. Kar pa je po mojem mnenju smrtno nevarno. Bolje, da enkrat zaman spakiraš kovčke in zapustiš dom, kot pa enkrat premalo. Če si v neposredni bližini bruhajočega vulkana, je še posebej nevarno, saj si izpostavljen vdihavanju strupenih plinov in finega pepela. Močno upam, da so šli vsi na varno. Predvsem je pomembno zapustiti območja, kjer se lahko sprožijo tokovi piroklastičnega materiala in lave.
Kateri vulkan v naši bližini bi lahko po moči primerjali s tem v Indoneziji? Vezuv?
Nam najbližji je Vezuv. Tudi zanj so značilne močne plinijske erupcije. Izredno močni izbruhi Vezuva podobnega značaja se pojavljajo v relativno pravilnih časovnih ciklih: zelo močno izbruhne vsakih dva do pet tisoč let, kar pomeni, da je neizogibno, da bo na enak način izbruhnil nekje v naslednjih nekaj tisoč letih, kar je za geološke okvirje dokaj natančna ocena (pogovarjamo se namreč v milijonih let, tako da tisoč let gor ali dol ni nič). Kakšne bodo posledice, je odvisno od moči izbruha, ker ta narekuje, kako visok bo erupcijski steber in kam bo pihal veter v tistem hipu, ker bo ta narekoval, kam bo odneslo pepel in preostali material. Ko je izbruhnil Santorini nekje 1640 pred našim štetjem, je bil erupcijski steber visok več kot 30 km, močni severovzhodni vetrovi meltemi pa so velik del izbruhanega materiala odnesli vse do Turčije.
Lahko še delujoči vulkani kako ogrozijo Evropo?
Poleg Vezuva so v njegovi neposredni bližini še vulkanski center Campi Flegrei zahodno od Neaplja, pa tudi Stromboli in Etna, prav tako v Italiji, sta še vedno med delujočimi vulkani, potem je pa počasi že konec. Kolikor je meni znano, so drugi v fazi mirujočih vulkanov. No, La Palma na Kanarskih otokih je še tudi v tej kategoriji. Sicer pravijo, da pametni vulkanologi nikoli ne dajejo napovedi, ampak po mojem večje nevarnosti za Evropo ne predstavljajo. Ne vem, kako se bo ob izbruhu obnašal Campi Flegrei. Glede na to, da je ob zadnjem za seboj pustil kaldero, to priča o precej eksplozivni naravi tega vulkana.
Kaj je vzrok za domnevno večjo vulkansko dejavnost?
Vulkanska dejavnost ni večja, samo ljudje/mediji smo pozornejši. To daje pogosto lažni vtis, da se globalna vulkanska aktivnost povečuje. Sama spremljam aktivnost vulkanov zadnjih nekaj let, in če bi bili pozorni, bi ugotovili, da je vsak dan na Zemlji aktivnih kar nekaj vulkanov.
Minilo je približno 200 let od izbruha vulkana Tambora v Indoneziji, ki je prinesel leto brez sonca. Smo za morebiten izbruh takšnega vulkana danes kaj bolj pripravljeni in kaj bi pravzaprav lahko storili, če bi vedeli, da bo izbruhnil? Bi se lahko zavarovali?
Tambora je izbruhnil leta 1815 in je izbruhal več kot 100 kubičnih km vulkanskega materiala. Uvrščamo ga v kategorijo supervulkanov, to so tisti, o katerih tudi vulkanologi raje govorimo šepetaje. Tako za vsak slučaj. Supervulkan povzroči za več velikostnih razredov večje erupcije kot katerikoli izbruh, ki ga je zabeležila naša civilizacija. Po izbruhu ustvarijo topografsko negativne strukture, znane kot kaldere, ki jih največkrat zalije voda. Vulkanske erupcije te velikosti povzročajo klimatske spremembe, včasih celo izumiranje določenih vrst. In ne, nikakor nismo nič bolje pripravljeni na izbruh takšnega vulkana. Kratkoročni učinki bi bili ognjeni dež, reke magme, uničenje, panika, ampak ti niso nič v primerjavi z dolgoročnimi učinki, ki močno vplivajo zlasti na podnebne spremembe. Tako recimo se ob vulkanskih izbruhih sproščajo kisline, ki uničujejo ozon, vulkanski plini vsebujejo veliko CO2, o katerem vemo, da je dežurni krivec v kategoriji toplogrednih plinov, prah in pepel, ki se ujameta v ozračje, blokirata sončne žarke, zato pride do globalne ohladitve. Leta 1991 se je zaradi eksplozije stratovulkana Mt. Pinatubo na Filipinih znižala globalna temperatura za 2–3 leta. Leta 1883 je eksplozija vulkana Krakatau v Indoneziji povzročila vulkansko zimo na celotnem planetu, sledila so štiri zelo hladna leta, močni viharji in rekordne snežne padavine po vsem svetu. In takšnih podatkov lahko najdemo še kar nekaj. Če so vulkanski izbruhi manjših dimenzij, to ni problem, ob izbruhu supervulkana bi bili pa v velikih težavah.
Kateri so najnevarnejši svetovni vulkani?
Na ta seznam jih lahko damo kar nekaj. Začnimo z Vezuvom, ker se dviga nad Neapljem, ki je trimilijonsko mesto. Znan je po zelo eksplozivnih plinijskih erupcijah, Neapelj pa po ozkih ulicah in trmastih ljudeh, ki jih je težko prepričati o nujnosti evakuacije. Predstavljajte si, da poskušaš prepričati 100.000 ljudi, naj zapustijo domove, ker bo gospod Vezuv v prihodnjem mesecu ali pa v prihodnjih dveh mesecih najverjetneje izbruhnil in jih pokopal pod seboj. Mogoče pa takrat sploh ne bo nič in se bo umiril in potem začel ponovno sitnariti čez eno leto. Nihče več te ne bo resno vzel. Potem je Nyiragongo v Kongu, ki je močno aktiven in bruha zelo tekočo obliko lave, ki potuje hitro in zalije okolico skupaj z mestom Gomo. Popocatepetl v Mehiki, ki je le 70 km stran od dvajset milijonskega mesta Mexico City. Krakatau v Indoneziji – leta 1886 je umrlo 36.000 ljudi zaradi cunamija, ki ga je povzročila njegova erupcija. Če naštejem še nekaj vulkanov, katerih vulkanski eksplozivnostni indeks je visok, v njihovi neposredni bližini pa živi več kot milijon ljudi: Santa Maria v Gvatemali, Taal na Filipinih, Coatepeque Caldera v El Salvadorju, Corbetti Caldera v Etiopiji, Aira Caldera na Japonskem in še bi lahko naštevali.
Koliko vulkanov na zemlji je sposobnih tako imenovanega superizbruha, ki bi lahko povzročil celo izumiranje vrst, civilizacije?
Med supervulkani so to Yellowstone, Long Velley, Valley Grande, Siberian Traps (Sibirska planota), Toba, Aira, Taupo.
