Rezultati raziskave Evropske komisije kažejo, da bi lahko ob koncu stoletja na račun podnebnih sprememb letno umrlo več kot 150.000 ljudi.
Vremenska nočna mora
Število smrti zaradi ekstremnih vremenskih pojavov na leto bi se lahko v Evropi povečalo za 50-krat, (3.000 smrti letno med letoma 1981 in 2010 do 152.000 smrti letno med letoma 2071 in 2100) posledice tovrstnih neprilik pa bosta na stari celini občutila dva na vsake tri prebivalce. Slika, ki jo slikajo rezultati, ni lepa: več sto tisoč ljudi bo umrlo zaradi vročinske kapi, težav s srcem ali dihali. Tu so še poplave, suše in posledično pomanjkanje hrane ter povečano tveganje okužb in bolezni. Največjo nevarnost predstavljajo vročinski valovi – ti naj bi bili zaslužni za 99 odstotkov vseh smrti zaradi vremenskih pojavov. Statistika kaže, da ti v Evropi letno terjajo 2.700 življenj. Ta številka bi do leta 2071 lahko narasla na 151.500.
Seveda najslabše kaže jugu Evrope.
350 milijonov Evropejcev letno bi lahko bilo izpostavljenih škodljivim podnebnim ekstremom ob koncu stoletja.
Budnica
Strokovnjaki so si pri delu pomagali z zgodovinskimi zabeležkami podnebnih tegob, ki so jih križali s projekcijami za prihodnost. Upajo, da bo opozorilo padlo na plodna tla – da se bodo evropske vlade le zdramile in da bodo svetovni voditelji spoštovali pariški podnebni sporazum.
Preden je prepozno
Ta teden je odjeknila vest, da bodo do leta 2100 temperature na jugu Azije tako visoke, da bi že gibanje na prostem lahko bilo smrtonosno; in da obstaja le 10-odstotna možnost, da se bomo lahko izognili povišanju temperatur za dve stopinji Celzija, ki bi lahko sodu izbile dno.
Znanstveniki namreč domnevajo, da se ljudje takšnim razmeram ne bodo zmožni prilagoditi.
