Vrtni šetraj je enoletna rastlina, ki je kultivirani sorodnik divjega šetraja, trajnice, ki jo lahko pri nas naberemo le na Primorskem, natančneje na Krasu. Ta divji šetraj je tudi bolj aromatičen, močnejšega okusa in vsebuje več eteričnih olj in drugih, tudi zdravilnih učinkovin kot vrtni. Vsebujejo tudi nekaj vitaminov, predvsem iz skupine B, in mineralov, predvsem kalcij, železo in mangan.
Šetraj je bil že v antičnih časih zelo priljubljena rastlina, saj so jo tako Grki kot tudi Rimljani uporabljali pri kuhi in v zdravilne namene. Sčasoma se je šetraj razširil povsod po Sredozemlju in po vsej Evropi. Že dolgo je zelo cenjen francoski gastronomiji, saj je ena od sestavin provansalske zeliščne mešanice, imenovane »herbes de Provance«. Tudi v nemški gastronomiji je nepogrešljiva sestavina za začinjanje jedi iz fižola in klobas.
Posušeni šetraj je na voljo v vseh dobro založenih trgovinah. Nasprotno pa svežo dišavnico v trgovini ali na tržnici precej težko dobimo, zato je najbolje, da si jo posadimo v lonček ali na vrt. Tako bo sveža rastlina ves čas pri roki, pa naj bo za kuho ali pripravo zdravilnih pripravkov.
Listke rastline je najbolje trgati tik pred cvetenjem, saj takrat vsebuje največ eteričnih olj in drugih učinkovin, ki šetraju dajejo značilni vonj in okus. Čeprav je najboljše uporabljati svežo zel, lahko v tem času nabrani šetraj posušimo in ga potem shranimo v steklene kozarčke.
Šetraj pa ni le začimbna rastlina, ampak tudi zdravilna. Po nekaterih raziskavah vsebuje snovi, ki blažijo vnetja, krče in bolečine. Je odličen digestiv, saj spodbuja apetit, pomaga pri prebavi in preprečuje napenjanje. Zaradi teh lastnosti se tako pogosto uporablja pri pripravi jedi iz stročnic in kapusnic. Ima pa tudi protimikrobne lastnosti in ga je priporočljivo kar presnega žvečiti pri vnetjih v ustih, žrelu in grlu. Čaj iz šetraja naj bi diabetikom pomagal blažiti žejo, zniževal pa naj bi tudi raven holesterola v krvi.
V kulinariki šetraj najpogosteje uporabljamo za začinjanje stročnic, kot so fižol v zrnju, stročji fižol, grah in bob, ter vrtnin z močnim okusom, kot so zelje, koleraba, ohrovt, brstični ohrovt in brokoli. Jedem izboljša okus ter ublaži močan okus naštetih vrtnin in stročnic, poleg tega pa preprečuje napenjanje in olajša njihovo prebavo. Šetraj se zelo dobro ujema z mesom, predvsem svinjino, jagnjetino in kunčjim mesom, pa tudi z ribami. Primeren je za pripravo omak, enolončnic, nadevov in marinad.
Pašteta z dimljenim lososom in šetrajem
Pašteta je priljubljen namaz za zajtrk ali malico, tale ribja različica s šetrajem, pa je še posebej okusna. Če ne dobimo dimljenega lososa, lahko »dimljen« okus nadomestimo z nekaj prekajene slanine ali fino naribanega dimljenega sira.
Sestavine (za 4 osebe):
- 200 g dimljenega lososa,
- 1 sesekljano rdeča čebula,
- 100 g maskarponeja,
- 2 žlici majoneze,
- 1 žlica gorčice,
- 1 žlica limoninega soka,
- 2 žlici sesekljanega svežega šetraja (lahko zamenjamo z zvrhano žlico suhega šetraja),
- ½ žličke morske soli,
- ¼ žličke kajenskega popra,
- ¼ žličke pimenta.
Priprava:
- Prekajenemu lososu odstranimo kožo in ga razrežemo na majhne koščke. Stresemo jih v posodo električnega sekljalnika, dodamo čebulo in obdelamo v gladko pasto. Dodamo še vse preostale sestavine in še enkrat temeljito premešamo, da se povežejo.
- Pašteto naložimo v stekleno ali plastično posodo, pokrijemo in za 6 ur postavimo v hladilnik.
- Če bomo pripravili večje količine paštete, jo naložimo v steklene kozarčke in po vrhu polijemo nekaj stopljenega masla. To bo preprečevalo dostop zraka, da se pašteta ne bo pokvarila.
