Če ponoči vidite mravlje, ki še vedno lezejo naokrog, obstaja velika verjetnost potresa. Vsaj tako trdijo geoznanstveniki, ki so prepričani, da lahko z opazovanjem mravelj napovemo prihajajoči potres. V študiji, ki so jo izvajali kar tri leta skupaj in v tem času 24 ur na dan preučevali obnašanje več kot 15 tisoč rdečih mravelj, so prišli do ugotovitve, da mravlje pred potresom spremenijo vzorec obnašanja. Za te živalice je značilno, da so dejavne čez dan, ponoči pa se skrijejo v mravljišče. Edino pred potresom, ki je imel magnitudo 2 ali več (takšen potres že lahko začuti človek), so mravlje ostale pokonci tudi ponoči, pojasnjujejo raziskovalci. Njihovo sposobnost pripisujejo kemoreceptorjem, s katerimi lahko mravlje zaznavajo različne pline, in magnetoreceptorjem, ki jim omogočajo zaznavanje sprememb v Zemljinem magnetnem polju. To pa še zdaleč ni edina posebnost mravelj.
Vse mravlje skupaj tehtajo enako kot ljudje
Ne jedo fasade
Obstajajo govorice, da mravlje jedo fasado, kar pa ne drži. Vsaj ne popolnoma. Res je, da se lahko naselijo v fasado in da jo lahko poškodujejo, vendar ne zato, ker bi jo pojedle, ampak zaradi mravljinčne kisline, ki fasado topi. A če je vaša fasada pravilno izdelana, vam zaradi tega ni treba skrbeti. Prav tako ne bi smeli imeti pretiranega vdora mravelj v dom, če iz kuhinje redno pospravljate ostanke hrane. Skrb za higieno v domu (mravlje še posebno privabljajo sladkor, med, sadje in sadni sirupi) je najboljša preventiva pred njimi. Če bi se jim želeli iz kakršnega koli razloga povsem izogniti in z njimi ne bi imeli nobenega opravka, boste morali oditi na Antarktiko, saj je tam edino območje, ki ga niso naselile.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je skupna biomasa vseh mravelj enaka skupni teži vseh ljudi. Če bi vse mravlje na tem svetu razdelili med ljudi, bi jih vsak dobil kar 1,5 milijona. Velik zalogaj, ni kaj! Bi pa bila ta drobcena bitjeca tudi nadvse zanimivi sogovorniki za vrtičkarje, če bi seveda lahko govorila. S poljedelstvom so se namreč začela ukvarjati še pred nami in tudi v ravnanju z odpadki so vešča. Nekaterim mravljam je dodeljena naloga, da odnašajo smeti iz domovanja na posebno odlagališče odpadkov. Ker so izjemno močne, jim to ne povzroča preglavic. Dvignejo lahko 50-kratnik svoje teže. Če bi bili ljudje enako močni kot mravlje, bi lahko nad svojo glavo dvignili avtomobil.
Tako solidarne, da imajo kar dva želodca
Možgani mravlje imajo približno 250 tisoč možganskih celic. Za primerjavo, človek jih ima 10 milijonov, kar pomeni, da ima kolonija 40 tisoč mravelj isto skupno velikost možganov kot človek. Prav vsaka izmed mravelj pa je izjemno solidarna, kar potrjuje že dejstvo, da imajo po dva želodca. V enem imajo hrano zase, v drugem pa hrano, ki jo delijo z drugimi mravljami. Tudi sicer so mravlje znane po svojem skupinskem delu in odpravljanju težav. Ekipa iz univerze v Bristolu je v nekem eksperimentu mravljam na pot postavila deske z izvrtanimi vdolbinami različnih velikosti. Mravlje so se znašle tako, da so prekrile vdolbine v lesu in poleg tega v nekaj sekundah ugotovile, katera najbolje ustreza velikosti vdolbine. Tista je vdolbino zapolnila, da so druge lahko nemoteno nadaljevale pot do svojega cilja. »To odkritje na splošno dokazuje, da lahko preprosto, vendar plemenito vedênje majhnega števila delavk izboljša učinkovitost skupine in prinese velike koristi,« meni Scott Powell, biolog na univerzi v Bristolu in avtor poročila.
Bodo mravlje zavladale svetu?
Obstajalo naj bi več kot 12 tisoč vrst mravelj, med vsemi pa trenutno največ preglavic povzroča vrsta Lepisiota canescense v Etiopiji, na katero so poznavalci začeli opozarjati lani. Omenjene mravlje so se namreč v etiopskih pragozdovih začele sestavljati v tako imenovano superkolonijo. Česa takšnega je zmožnih zgolj približno 20 organizmov na tem svetu in med njimi so te mravlje. Superkolonija je v praksi videti kot na milijarde mravelj, združenih v na milijone gnezd. Takšna prevlada lahko ogrozi biotsko raznovrstnost nekega območja, posledice pa lahko občutijo tudi ljudje, če se naselijo v njihovi bližini, saj lahko tolikšno število mravelj znatno poškoduje pridelek na velikih površinah. Ker definicija superkolonije veli, da zanjo ni naravnih meja pri širjenju, je takšen pojav še toliko bolj skrb vzbujajoč. Invazivne mravlje iz Etiopije bi se zlahka razširile v Evropo že v primeru, ko bi se en turist vrnil domov s kovčkom, v katerem bi se skrivala zgolj ena breja kraljica, pojasnjujejo strokovnjaki.
Obrite mravlje bolje prenašajo vročino
Prav ste prebrali in tudi do tega spoznanja so prišli znanstveniki, ki se za potrditev svojih domnev včasih lotevajo dokaj čudnih metod. Kako se obrije mravljo, si težko predstavljamo, vendar je njim to očitno uspelo. Njihov cilj je bila ugotovitev, kako lahko mravlje ostanejo hladne v izjemno visoki vročini v saharski puščavi. Saharska srebrna mravlja brez težav preživi opoldansko vročino v Sahari, ki doseže vse do 50 stopinj Celzija. Po telesu je pokrita z drobnimi dlačicami, ki jo, kot so potrdili s svojim preizkusom, ščitijo pred vročim puščavskim soncem. Natančneje so dlakave mravlje kar desetkrat bolj odporne proti vročini kot obrite. A, lepo vas prosimo, nikar z britvico ne iščite mravelj po Sahari, da se prepričate, če!je to res. Ne bo se dobro izteklo, saj so znanstveniki pred britjem mravlje omamili z ogljikovim dioksidom, jih nato pritrdili na podlago in speče mravlje obrili z ostrim rezilom, ki so ga vodili s pomočjo natančnega mikroskopa. Vse zato, da so prišli do spoznanja, da njihove dlačice delujejo kot ogledalo in odbijajo sončno svetlobo.
