Seveda obstaja tudi tehnična razlaga: sončev obrat ali solsticij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu v svojem nadglavišču (zenitu) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.
DVA TIPA
Poletni sončev obrat se običajno zgodi med 20. in 23. junijem. Takrat se začne poletje, dnevu pa rečemo kres. Zimski sončev obrat pa se kot začetek zime zgodi 21. decembra, le redko dan kasneje.
Poletni solsticij, ki prinaša najdaljši dan v letu, ima tudi mogočne učinke elementa ognja. Solsticij predstavlja mogočen prehod skozi vrata novih dimenzij. To je čas, ko se obrnemo navznoter in ugotavljamo, kdo smo. Takrat se svetloba našega zunanjega sveta, ki je na ta dan najmočnejša, obrne tudi navznoter in vzpostavita se dva močna pola ustvarjanja – materialnega in duhovnega. To je čas, ko zasijejo naši talenti in uspehi in ko naša notranja svetloba premaga našo temo, če si le dovolimo.
Sožitje
Solsticiji in enakonočja so imeli velik pomen že v starodavnih kulturah. Častili so jih kot mejnike letnih časov, njihov pomen povezave med človekom, Soncem in Zemljo pa kaže na globoko zavedanje o sožitju in soodvisnosti z naravo. Egipčanske piramide, Inkovski obredi in nedavno odkriti Majevski observatorij pričajo o njihovem velikem pomenu za takratne kulture. Daleč najbolj znan pa je Stonehenge, starodavno angleško obredno svetišče, ki vsako leto v pozdrav soncu privabi na tisoče ljudi. Najstarejše najdbe v okolici in v samem Stonehengeu so stare dobrih 10.000 let.
Vedno živ
SLOVENIJA IN PRAZNOVANJE
Kresnemu večeru, ki je bil tradicionalno 23. junija zvečer, smo pri nas rekli tudi kupalo. Kresno noč je ponekod po drugi svetovni vojni nadomestil 1. maj.
V slovenski in evropski praznični tradiciji je na dan sončnega obrata potekalo kresovanje. Tik po obdobju sončnega obrata (24. junij) praznuje god sveti Janez Krstnik, ki je verjetno v času pokristjanjevanja nadomestil sončno božanstvo Kresnika. V osnovi so se tudi v kresnih šegah ohranili vsi aspekti staroverskih ritualnih šeg.
Praznovanje je danes najbolj živo na Švedskem, imenujejo ga Midsummer, jemljejo pa ga tako resno, da razmišljajo, da bi bil dan solsticija državni praznik.
