Neumorna draž razdalj. Tudi v primeru Gašperja Bregarja je tako, le da je tem dodana dodatna dimenzija - dimenzija vzponov in spustov. Ko namreč 26-letnik iz Ljubljane teče, se bodisi vzpenja bodisi spušča. Kakšne napore to terja? Nebeška skrivnost.
Najvišje Grintovec
Deset let je minilo, odkar ga je v gorski tek vpeljal oče. Zadnja leta brani barve Kluba gorskih tekačev Papež.
Navkreber teče, ker ima rad hribe, naravo in - kakopak - tek. Kako pa se on in njemu podobni razlikujejo od "običajnejših" tekačev? "Če želiš uspeti v gorskem teku, moraš imeti poleg dobre kondicijske pripravljenosti tudi dobre motorične sposobnosti. Izpopolnjena tehnika je sicer dobrodošla, vendar na rezultat vpliva manj kot v primeru, da tečeš po ravnem. Seveda pa se gorski tekači od ostalih razlikujejo najbolj ravno v premagovanju višinskih metrov," pove Bregar. Pohvali se lahko s številnimi dosežki, a izpostavi le enega: 6. mesto na Svetovnem pokalu pri teku na Grintovec, z 2558 metri nadmorske višine najvišji vrh Kamniško-Savinjski Alp. Višje še ni tekel. Gorski tek sicer premore dve disciplini: tek navkreber, pri katerem je med startom in ciljem znatna višinska razlika, ter tek gor-dol.
Občasno nastopi tudi na kakšni cestni preizkušnji ali na krosu. Lani je ljubljanski polmaraton pretekel v 1 uri in 11 minutah. Kot zanimivost: na Šmarno goro je pred dnevi pretekel v 12 minutah in 10 sekundah.
Po Bregarjevem mnenju je gorski tek v Sloveniji dobro razvit, primerljiv z osrednjo Evropo.
Bregar skorajda ne pozna dni brez treninga - o njih je mogoče govoriti le pred ali po naporni tekmi. "Najpogosteje opravim trening po gozdnih ali planinskih poteh v okolici doma ali na Gorenjskem. Tekaški treningi so raznoliki ter prilagojeni letnemu času in tekmovalnemu ritmu. Sestavljeni so iz hitrosti, moči in vzdržljivosti, vse skupaj pa dvakrat tedensko dopolnim še s fitnesom. Prehranjujem se redno in raznoliko, vendar najpogosteje s testeninami. Posebnega prehranjevalnega režima nimam, prav tako se redko poslužujem športnih dodatkov."
Dopust za tekmovanja
Po Bregarjevem mnenju je gorski tek v Sloveniji dobro razvit, primerljiv z osrednjo Evropo. "To priča tudi letošnje Evropsko prvenstvo, ki ga gostita Kamnik in Velika planina. Kamnik je že leta 2010 priredil Svetovno prvenstvo v gorskih tekih, katerega sem se udeležil tudi sam. Prav tako Slovenija vsako leto poleg domačih tekmovanj organizira vsaj eno tekmovanje, ki šteje za Svetovni pokal v gorskih tekih." Tekmovalna sezona v Sloveniji traja od marca do oktobra. Vrh sicer predstavljata Evropsko prvenstvo v juliju in Svetovno prvenstvo, ki je predvidoma v septembru. "V Sloveniji je vsako leto organiziranih šest ali sedem tekmovanj, ki štejejo za Slovenski pokal v gorskih tekih ter gorski maraton v Podbrdu. V sklopu teh tekmovanj se izpeljeta tudi obe Državni prvenstvi za tek navkreber in tek gor-dol, ki običajno štejeta tudi kot izbirni tekmi za sestavo reprezentanc za večja tekmovanja," pojasni. Po njegovi oceni je torej gorski tek pri nas zelo priljubljen - ne kot pri Italijanih, a vseeno. Rekreativcev je vsako leto več.
Od gorskega teka pri nas ni mogoče živeti. Bregar se v največji meri financira sam, nekaj pristavita klub in Atletska zveza Slovenije. Vseeno nagrade so - z večjega tekmovanja lahko odideš s tisoč evri v žepu. Da sploh lahko tekmuje, koristi letni dopust.
Eden najboljših
Njegove oči so uprte v tujino. "Že vrsto let z reprezentanco hodim na evropska in svetovna prvenstva v tujino. Zadnje čase pa vse bolj pogosto tudi na tekmovanja za svetovni pokal, ki so po Evropi ter vsem dobro poznane italijanske štafete, kot sta Collina in Morbegno."
Bregar vztrajno niza vedno boljše rezultate, ki so njegova najboljša motivacija. Seveda brez podpore domačih in dekleta ne gre - nezamenljivih delov v zgodbi enega najboljših slovenskih gorskih tekačev.
