Poletne okužbe, nič drugače kot zimske, pogosteje prizadenejo šibkejše ljudi s slabšim imunskim sistemom, še najraje pa imajo tiste, ki ne pazijo na dosledno higieno rok in tekajo okoli v preznojenih oblačilih.
Posledice brezbrižnosti
KLIMA
Virusom in glavobolom se poleti izpostavljamo, kadar se poskušamo ohladiti. Ne menjajmo prehitro temperature, pazimo na primer ob prehodu iz ohlajenega avta na razbeljeno parkirišče.
Poletje je čas, ki nam prinese največ počitka, sproščenosti, žal pa tudi malomarnosti, posledica česar je hitro zastrupitev s hrano ali virusni prehlad. Visoke temperature in vlažen zrak so prej pravilo kot izjema, v takšnih razmerah pa se najraje množijo patogene bakterije, ki povzročajo zastrupitve. Ker klimatizirane prostore večkrat na dan zamenjamo z vročo plažo, se telesni termostat, ki uravnava temperaturo, pokvari in organizem hitreje podleže kakšnemu nadležnemu virusu. Če pomislimo še na površno umivanje rok, ko se nam tudi po uporabi stranišča mudi nazaj k veseli družbi, ne preseneča, da so poletne viroze skoraj tako pogoste kot zimske.
Poletni trebušni infekti
PREHLAD
Poletni prehladni virusni infekti, ki povzročajo kihanje, smrkanje in glavobol, so enaki kot pozimi in za zaščito pred njimi veljajo enaki pogoji.
Vendar pa poleti razsajajo različne druge viroze. Najpogostejše so črevesne infekcije, gastroenteritis ali enterokolitis, ko se vname sluznica črevesa, to pa občutimo z bruhanjem in bolečinami v trebuhu. Tudi poleti je na preži rotavirus, precej razširjena pa sta še kalicivirus ali enterovirus. Nič manj ni bakterijskih vnetij prebavnega trakta, salmonele, stafilokoka, escherichie coli in drugih. S salmonelo se okužimo zaradi zastrupljene vode ali hrane, največkrat pa jo najdemo v jajcih, sladoledu in drugih kremnih sladkarijah v raznih lokalnih pekarnicah s prenizkimi higienskimi standardi. Ob vsakršni zastrupitvi, ki jo prepoznamo tudi po visoki telesni temperaturi, je zelo pomembna dietna prehrana z obilo tekočine.
