Mnogokrat si ljudje ne znamo razložiti, zakaj smo ljubosumni na partnerja.
Predvsem se ljubosumnost začne takrat, ko se eden od partnerjev čuti ogroženega in začuti, da mu drugi partner ljubezni in pripadnosti ne izjavlja in ne zagotavlja več stoodstotno, kot je to počel prej.
Dve vrsti
Če vas obvladuje ljubosumje, si poiščite strokovnjaka, da vam pomaga iz tega primeža. Ni nič narobe, če si priznamo, da česa ne znamo ali ne zmoremo. Bolj pogubno je, če zanikamo svoje težave, ki lahko pozneje nenadoma izbruhnejo v zelo nasilni obliki.
Lahko ločimo – recimo jima – »normalno« in »patološko« ljubosumnost; razlika je v tem, da pri normalni dejansko obstajajo razlogi za ljubosumje in ima partner dokaze, da je lahko upravičeno ljubosumen, pri drugi kategoriji pa gre za to, da je razdiralno čustvo ljubosumnosti prižgano kar naprej, ne glede na to, ali obstaja utemeljeni sum ali razlog za takšno čustvo. Posledice pri obeh vrstah so pogubne.
Ljubosumnosti ni lahko ustaviti, sploh se ji ne more ukazovati in ne da se je umiriti. V medijih beremo in slišimo, koliko partneric so denimo umorili bivši soprogi, ki niso prenesli misli, da bi bila njihova »lastnina«, pa čeprav že bivša, prosta ali bi celo našla srečo v objemu drugega moškega. Iz ljubosumja je bilo obsojenih že premnogo ljudi, običajno moških.
Zakaj moški?
Zakaj so večinoma moški tisti, ki zelo neprimerno kažejo svojo ljubosumnost?
Strokovnjakinja za odnose Melita Kuhar pravi, da je najverjetnejši vzrok za to v patriarhalni vzgoji, kjer je ženska še vedno nekako last moškega, in takoj, ko se spozabi v tem, da pripada le enemu, jo lahko po pojmovanju moške strani doleti kazen. »Seveda dandanes na tejle geografski širini in dolžini živimo v bolj 'civiliziranih' časih, v Sloveniji pa se ljubosumnost izkazuje na različne načine. Včasih gre tudi za vprašanje časti in ponižanja, nezmožnosti sprejeti dejstvo, da ljubezni ni več in mora vsak svojo pot. Ljudje pa smo ljubosumni tudi, če vemo, da je bivši partner našel srečo v novem razmerju.«
Je pa ljubosumnost lahko sprejemljivi del človeškega čustvovanja ... Ko znamo z njo upravljati, ko se zavemo njenega delovanja, poskušamo razumeti vzroke, ki nas pripravijo do tega, da vidimo zgolj žgočo bolečino in naval ljubosumja.