Po novem modelu preučevanja vulkanskega loma, imajo namreč aktivnosti vulkana Campi Flegrei od 50-tih let dalje kumulativen učinek.
Doslej so zabeležili dvoletna obdobja vulkanske aktivnosti v 50-tih, 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja, ki so povzročila lokalne potrese in dviganje tal. Takšne aktivnosti so se dogajale že pred več kot 500 leti, in vulkan je rabil sto let do erupcije leta leta 1538.
Po novem modelu preučevanja vulkanskega loma, ki so ga razvili na UCL (University College London), pa imajo nemiri vulkana Campi Flegrei od 50-tih let dalje kumulativen učinek – energija v skorji vulkana se kopiči in zato postaja vse bolj pripravljen za erupcijo. Raziskovalci so svoj novi model že testirali na drugih vulkanih, kot so Rabaul na Papui Novi Gvineji, El Hierro na Kanarskih otokih in Soufriere Hills na otoku Montserrat na Karibih.
Nemirne vulkanske epizode povzroča premikanje magme tri kilometre pod vulkanom. Možnost erupcije je večja, ko se tla raztegnejo to točke pokanja, saj takrat raztopljena kamnina lahko privre na površino.
Nemirni Campi Flegrei je z dviganjem tal že odrinil bližnje pristanišče Pouzuoli tri metre iz morja. V vulkanskih podrhtavanjih leta 1970 in 1983 so morali iz Pozzuollija evakuirati več deset tisoč ljudi.
Campi Flegrei pokriva površino okrog sto kvadratnih kilometrov vse do zahodnih predmestij Neaplja. Njegova erupcija bi prizadela več kot 360 tisoč ljudi v njegovi neposredni okolici, pa tudi prebivalstvo Neaplja, ki šteje skoraj milijon ljudi.
