Letos smo lahko recimo že tretje leto zapored spremljali izbor najbolj inovativnih živil po izboru posebne komisije na Inštitutu Nutris. Podeljenih je bilo sedem nagrad v različnih kategorijah, osnovni namen tega nekomercialnega projekta pa je spodbujati slovenske proizvajalce živil pri razvoju novih živil, da bi dosegli ugodnejšo prehransko sestavo in druge prednosti za potrošnike. Navsezadnje sta hrana in pijača, ki ju zaužijemo, pomembna naložba v zdravje
Proizvodnja živil je polna izzivov, družba pa od proizvajalcev poleg cenovne konkurenčnosti in lokalne proizvodnje pričakuje tudi inovativen razvoj v smeri izboljševanja hranilne sestave in omejevanja uporabe aditivov, kadar ti niso nujno potrebni. Mnoga na novo razvita živila imajo tudi druge prednosti za potrošnike ali okolje, vendar pa informacije o takšnih izdelkih pogosto težko pridejo do potrošnika. Ob uvedbi takšnih živil na tržišče je njihovo tržišče nišno, proizvodnja pa je pogosto povezana z visokimi začetnimi vlaganji, zato se domači proizvajalci v hudi mednarodni konkurenci vse težje borijo, da bi takšna živila tudi dolgoročno obstala na tržišču. Pogosto namreč nimajo zadostnih oglaševalskih sredstev, da bi takšna inovativna živila in njihove prednosti uspešno predstavili potrošnikom ter da bi prodaja omogočila donosno proizvodnjo. Da bi po eni strani potrošnike opozorili na izstopajoča, na novo predstavljena živila, po drugi strani pa podprli inovativnost živilske industrije, je Inštitut za nutricionistiko tudi letos pripravil izbor najbolj inovativnih živil. Na razpis je prispelo 47 predlogov, med katerimi so bila izbrana najboljša živila v posameznih kategorijah.
Potek izbora živil
K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil v Sloveniji. Proizvajalci so na razpis lahko posredovali po en predlog. Podobno kot prejšnja leta so približno polovico vseh prispelih predlogov podali potrošniki, drugo polovico pa proizvajalci, tako večji kot manjši. Doc. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Gre za nadaljevanje projekta, ki smo ga na Inštitutu za nutricionistiko začeli pred tremi leti – prvič smo priznanja podelili leta 2015. Namen projekta je spodbujati inovativnost pri razvoju živil med domačimi proizvajalci in s tem potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil z več vidikov: ugodnejša prehranska sestava in prijaznost potrošniku ter okolju. Temu je bilo prilagojeno tudi ocenjevanje živil. V prvi vrsti smo upoštevali prehransko sestavo živil, saj želimo s projektom spodbuditi ponudbo živil, ki so še posebno koristna za zdravje. V nadaljevanju so bili pri izboru upoštevani še drugi vidiki inovativnosti. Število prijav je bilo primerljivo s prejšnjim letom, a precej nižje kot pri prvem razpisu leta 2015. Opažamo pa, da se niža delež predlogov, ki jih moramo v procesu vrednotenja izločiti zaradi manj ugodne prehranske sestave. Vse kaže, da so podjetja postala bolj samokritična, saj večinoma kandidirajo z dobrimi predlogi. Smo pa spet ugotovili, da je še zlasti pri nekaterih skupinah živil precej prostora za izboljšave – tudi letos na primer nismo podelili nagrade v skupini pijač. Vsekakor pa rezultati izbora kažejo na to, da se slovenski proizvajalci živil trudijo potrošniku ponuditi izboljšana in kakovostna živila.«
Izbor najbolj inovativnih živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Strokovno skupino so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Doc. dr. Anita Kušar: »Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil temelji na prehranski sestavi živil. Da bi se izognili subjektivnemu ocenjevanju, smo tudi pri letošnjem izboru uporabili uveljavljen model za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na sestavo posameznemu živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med manj oziroma bolj zdrava živila. Od skupaj prejetih 47 predlaganih živil slaba tretjina ni dosegla ocene za ožji izbor, med preostalimi pa smo poleg dosežene ocene profiliranja upoštevali še druge vidike inovativnosti. Izbrali smo šest živil, ki so v svojih kategorijah izstopala, dodatno pa smo podelili tudi posebno nagrado za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil.«
Razpoložljivost kakovostnih živil spodbuja tudi država
Ključni namen projekta je spodbujati proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili kakovostna živila z ugodno prehransko sestavo, kar je skladno tudi s cilji Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki poteka pod sloganom Dober tek, Slovenija. Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje: »Z večjo dostopnostjo in promocijo inovativnih, zdravju koristnih živil lahko hitro in enostavno dosežemo velik učinek na izboljšanje prehranjevanja prebivalcev in vplivamo na manjšo obolevnost za sodobnimi civilizacijskimi boleznimi. Z vse večjo ozaveščenostjo potrošnikov o kakovosti in prednosti teh živil za zdravje postajajo ti izdelki tudi vse večja poslovna priložnost, od katere bomo imeli koristi vsi. Z vsemi naštetimi aktivnostmi uresničujemo Nacionalni program Dober tek, Slovenija – Zdravo uživaj in več gibaj v vsakdanjem življenju, s ciljem, da se bomo vsi prebivalci boljše prehranjevali, se več gibali, manj zbolevali ter s tem povečali kakovost življenja in blaginjo.«
Pridelava in predelava živil v Sloveniji predstavljata pomembni gospodarski panogi, v ospredje pa prihajajo tudi želje potrošnika, da bi kupoval slovenska živila. Če je pred štirimi leti slovensko hrano iskalo le trideset odstotkov potrošnikov, jih danes že več kot sedemdeset odstotkov preverja poreklo živil in išče slovenske izdelke, saj se zavedajo prednosti svežine, ekstenzivne pridelave hrane in konvencionalnih načinov predelave, ki zagotavljajo visokokakovostno hrano. V podporo projektu, ki spodbuja inovativnost slovenskih proizvajalcev živil, se je izbora najbolj inovativnih živil udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, ki je opozoril na letos začeto kampanjo za promocijo lokalno pridelane in predelane hrane, ki poteka pod sloganom Naša super hrana, vodi pa jo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Gre za prelomen projekt oziroma za začetek novega poglavja povezovanja v slovenskem kmetijstvu in verigi preskrbe s hrano. To je prva skupna promocija različnih sektorjev slovenske pridelave in predelave hrane pod eno streho s skupnim sporočilom, da je naša superhrana res super za nas kot posameznike, za našo družbo in okolje. V projekt sta poleg države za zdaj aktivno vstopila sektorja mleka in mesa, ki sta že začela certificirati kakovostne mlečne in mesne izdelke, ki so pridelani in predelani v Sloveniji. Certificirana živila so označena z znakom izbrana kakovost – Slovenija in podvržena rednim dodatnim nadzorom certifikacijskih organov. Tako označena živila že lahko najdemo na trgovskih policah, z vse večjo razširjenostjo pa bo znak v vse večji meri pomagal potrošnikom izbirati kakovostno slovensko hrano. V projekt bo verjetno kmalu vstopil tudi sektor sadja, saj se proizvajalci zavedajo prednosti jasnega označevanja izvora slovenske hrane, ki jo potrošniki vse bolj iščejo.«
