Vse od začetka aprila pa do junijalahko nabiramo divje šparglje oziroma šparoge, kot jim rečejo na primorskem koncu, kjer jih bomo večinoma tudi našli. Seveda pa lahko šparglje tudi kupimo. Ker veljajo za pravo poslastico, ki ima poleg tega še zdravilne učinke, jih nekateri imenujejo tudi kraljevska zelenjava.
Beluši ali šparglji (Asparagus officinalis) sodijo v družino lilijevk (Lliliaceae). V zemlji raste olesenela korenika, iz katere spomladi poženejo za prst debeli poganjki, znani kot beli beluši. Ko pokukajo na površje, se v njih pod vplivom svetlobe začne sproščati klorofil, zaradi katerega se najprej obarvajo rožnato vijoličasto, nato pa zeleno.
Beluši izvirajo iz Male Azije, kjer so jih domačini gojili in jedli že pred 2000 leti. V Evropi so se šparglji najprej pojavili v Grčiji, od koder so prišli v Rim, nato pa so jih Rimljani zanesli po celi Evropi. Zelo kmalu so se pojavile tudi gojene oblike belušev. Grki in Rimljani so šparglje cenili kot poslastico in jim že takrat pripisovali zdravilno moč pri ledvičnih obolenjih, uporabljali so jih proti zobobolu, veljali pa so tudi kot naraven afrodiziak.
Šparglje so kasneje začeli gojiti in uživati tudi drugod po svetu, med drugim v Severni Ameriki. Danes so največje proizvajalke belušev Španija, Francija, Avstrija, ZDA, Mehika, Peru in južnoafriške države.
Na lov za divjimi šparglji
Divji šparglji, poznamo jih tudi pod imenom šparoge, pri nas rastejo predvsem ob obali in v slovenski Istri, najdemo pa jih tudi na Krasu ter v Vipavski dolini. Če se odpravljate nabirat šparglje, oblecite hlače, ki vam jih ni škoda, obujte gumijaste škornje in si nataknite rokavice, saj divji šparglji radi rastejo med trnjem, okoli robid. Najlažje jih boste našli med grmovjem in po obronkih gozdov. Nabirate jih lahko vse od začetka aprila, pa do sredine junija, ko popolnoma olesenijo in so primerni le še kot okras na vrtu. Seveda pa lahko šparglje pridelate tudi sami ali pa jih kupite na tržnici.
Naravno zdravilo
Šparglji veljajo za poslastico, obenem pa imajo številne zdravilne učinke, zato so zelo zaželeni na jedilniku. Vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, kalija, fosforja, železa, bakra, cinka, joda, folne kisline, imajo ogromno vitamina C, veljajo kot bogat vir flavonoidov in rutina, med drugim pa vsebujejo tudi asparagin, arginin, asparagozo, glikozid koniferin, helidonsko kislino, holin, glutation, lutein, saponine, beljakovine, pa tudi nekaj sladkorja in maščob.
Glavna sestavina oziroma učinkovina v špargljih, ki je med drugimi zaslužna za njihove zdravilne učinke, je asparagin, aminokislina, ki je pomembna v presnovnih procesih in se nahaja samo v rastlinskih kalčkih, več pa ga vsebujejo beli šparglji.
Šparglji so učinkovito zdravilo za lajšanje nekaterih težav in tegob, pomagajo pa tudi v boju proti nekaterim boleznim.
Naravni diuretik
Šparglji so znani po tem, da čistijo kri, spodbujajo delovanje ledvic in pospešujejo izločanje vode, zato veljajo za naravni diuretik.
Spodbujajo prebavo
Vsebujejo veliko vlaknin in spodbujajo razvoj probiotičnih bakterij v črevesju, zato njihovo uživanje pospešuje prebavo in je še posebej priporočljivo za ljudi, ki so nagnjeni k zaprtju.
Topijo ledvične kamne
Šparglji naj bi celo topili ledvične kamne in pospešili izločanje ledvičnega peska.
Krepijo imunski sistem
Zaradi vsebnosti številnih dobrih sestavin uživanje špargljev vpliva na celoten imunski sistem in ga krepi.
Znižujejo krvni tlak in holesterol
Ker vsebujejo veliko flavonoidov, pripomorejo k znižanju krvnega tlaka in holesterola.
Varujejo srce in ožilje
Šparglji so bogat vir rutina, ki krepi stene krvnih žil in kapilar, bogati pa so tudi z luteinom, ki ugodno deluje na krvne žile in preprečuje nastajanje krvnih strdkov. Zato šparglji varujejo srce in ožilje, uživajo pa jih tako lahko tudi srčni bolniki.
Delujejo proti raku
Šparglji vsebujejo glutation, zelo močan antioksidant, ki je pomemben v boju organizma proti raku.
Za zdrave oči
Ker vsebujejo vitamin A, pomagajo pri obnovi sluznice in skrbijo za zdravje naših oči.
Proti zobobolu
Če žvečite korenino šparglja, ki ste jo pred tem skuhali v vinu, to služi kot odlično sredstvo proti zobobolu.
Za boljše psihično počutje
Zaradi vsebnosti vitaminov skupine B uživanje špargljev izboljšuje psihično počutje, zaradi česar se tudi lažje soočamo s stresom.
Naravni afrodiziak
Že stari Rimljani so vedeli, da so šparglji naravni afrodiziak, zato si jih le privoščite.
Za hujšanje
Ker vsebujejo le malo sladkorja, zanemarljive količine maščob in so naravni diuretik, so šparglji priljubljena sestavina različnih diet za uravnavanje telesne teže. 100 g špargljev ima le 18 kalorij, zato si jih privoščite brez slabe vesti.
Za pomlajevanje
Zaradi vitaminov B7 in E, ki izboljšujeta videz las in kože, imajo šparglji tudi pomlajevalni učinek.
Pomladna poslastica
Šparglji so prava poslastica, s katero boste razvajali svoje brbončice. Kuhane namreč lahko uporabite kot predjed z različnimi polivkami in omakami, kot prikuho, v juhah, solatah, omletah, rižotah ali pa jih zmešate skupaj z jajci.
Šparglje pred začetkom kuhanja očistite (gojene pa zaradi debele lupine tudi olupite) in jim odstranite oleseneli del, ki se nadaljuje od mesta, kjer se steblo šparglja noče več krhko odlomiti.
Pred kuhanjem jih z nitko povežite v snope ter postavite navpično v lonec, da se brstički na vrhu le poparijo. Bele šparglje kuhajte od 10 do 15, zelene pa od 8 do 10 minut. Če želite, da ohranijo barvo, obliko in aromo, jih ne kuhajte predolgo.
Velja pa opozoriti, da nikoli ne lomite oziroma režite več špargljev naenkrat, saj boste tako prenesli v jed trde neužitne delce. Prav tako špargljev nikoli ne pogrevajte, saj vsebujejo veliko nitratov
