Najbrž ima večina od nas še vedno v spominu trditve naših babic in mater, ki so poudarjale, da se postanega in pogretega krompirja ne sme jesti. Vendar za te trditve ne obstajajo nikakršni znanstveni dokazi. Če kuhan ali pečen krompir ustrezno shranimo, ga lahko uporabimo tudi pozneje. Le ohladiti ga moramo, nato pa čim prej shraniti v hladilnik, kjer mora biti temperatura nižja od 5 °C. Hranimo ga lahko največ 3 dni. Lahko ga tudi zamrznemo, vendar pa moramo vedeti, da bo sčasoma zaradi razgradnje škroba v njem izgubil kar precej svojega značilnega okusa. V zamrzovalniku ga lahko hranimo največ 2 meseca. Pomembno je tudi, v kakšni posodi ga shranimo. Najboljša je plastična posoda, ki se nepredušno zapre. Tako bomo preprečili, da bi se na krompirju začele razmnoževati škodljive bakterije, ki mu pokvarijo okus, predvsem pa so zdravju škodljive. Te ob ponovni uporabi sicer lahko uničimo s toplotno obdelavo, ki mora biti temeljita, ne uničimo pa toksinov, ki jih te bakterije izločajo.
Glede na izkušnje nam največkrat ostane pire krompir. Ohlajen krompir se da lažje oblikovati kot topel, zato je primeren za pripravo polpet. Krompir lahko zmešamo z zmletim piščančjim ali ribjim mesom, z drobno sesekljano šunko, klobaso, gnjatjo ter različnimi vrstami kuhane zelenjave. Takšni mešanici dodamo le še jajce, nato pa oblikujemo polpete in jih spečemo.
Iz pire krompirja in kuhanega krompirja, ki ga pretlačimo, lahko pripravimo tudi nadeve za štruklje, raviole, torteline ali z njim napolnimo gobje klobuke ali vrtnine, kot so paprike, jajčevci, bučke in podobno. S krompirjevim nadevom lahko obložimo tudi slane pite. Tako kot pri polpetah lahko tudi za nadev krompir kombiniramo z mesom in zelenjavo.
Koščke pečenega ali kuhanega krompirja lahko uporabimo za pripravo zelenjavnih ali mesnih zloženk, ki jih potem spečemo v pečici. Pire ali pozneje pretlačen krompir lahko vmešamo v testo za palačinke in omlete. Ugnetemo ga lahko v testo, iz katerega bomo spekli kolač, pito, rogljičke, žepke, polžke ali kekse.
