Unija se sicer že leta spopada s problemom soglasne potrditve za ustanovitev skupnega tožilstva, saj mnoge članice izražajo pomisleke zaradi morebitne izgube nacionalne suverenosti. Dejstvo, da se je svet Evropske unije odločil za korak odločil, čeprav je predlog podprlo le 16 izmed 28 članic, kaže na to, da so se nekateri voditelji že trdno odločili za izvajanje strategije Evrope več hitrosti, kjer države članice sodelujejo le pri tistih projektih, kjer imajo skupen interes z ostalimi članicami. Evropa več hitrosti je sicer odgovor Bruslja na težave, ki jih uniji povzroča izstop Velike Britanije, poroča portal Euractiv.
"16 držav članic je obvestilo tri institucije EU o svoji nameri za začetek okrepljenega sodelovanja za vzpostavitev urada evropskega javnega tožilca," je svet EU zapisal v izjavi za medije.
Okrepljeno sodelovanje je procedura EU, ki omogoča manjšini držav članic, da začnejo izvajati skupne politike brez soglasja vseh, kot to zahtevajo pogodbe EU. Takšen način je mogoč od 25. marca dalje, ko so voditelji Evropske unije v Rimu podpisali deklaracijo, v kateri se strinjajo, da se je mogoče premikati naprej z različnimi hitrostmi.
Načrti za evropsko tožilstvo so se sicer prvič pojavili že leta 2009. Cilj vzpostavitve pa je boj proti finančnim goljufijam, ki bi naj unijo stale kar 900 milijonov evrov letno.
Načrte za skupno tožilstvo so sicer poleg Slovenije podprle še Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Francija, Grčija, Nemčija, Španija, Finska, Litva, Luksemburg, Portugalska, Romunija in Slovaška. Od ustanovnih članic manjkata Italija in Nizozemska.
