Avstrijske oblasti v poročilu ugotavljajo, da je bilo v "paviljonu 15" od konca druge svetovne vojne do zgodnjih 80. let zaprtih med 600 in 700 otrok in mladostnikov, ki so bili žrtve "celovitega sistema nasilja".
V poročilu, ki so ga pripravili na podlagi pogovorov z bivšimi pacienti in uslužbenci, piše, da sta neustrezno zaposlovanje in ideološki prelom z nacizmom prispevala k tem nehumanim razmeram. Kot navaja poročilo, so zaposleni, med katerimi je bila večina neustrezno kvalificiranih, na veliko uporabljali zdravila za pomiritev otrok, jih zapirali v postelje s kletko in vklepali v prisilne jopiče.
V ustanovi, ki ne deluje več, je v tem obdobju umrlo najmanj 70 pacientov, od tega okoli 80 odstotkov za pljučnico, za katero so zboleli zaradi grobega ravnanja in podhranjenosti, piše v poročilu.
"Takšne razmere za zdravljenje prizadetih ljudi so daleč od profesionalnih standardov zdravljenja tistega časa," je dejala ena od avtoric poročila Hemma Mayrhofer.
Paviljon 15 je bil del otroške klinike Am Spiegelgrund, kjer so nacisti pomorili skoraj 800 otrok, ki so bili žrtev psevdoznanstvenih poskus ali pa so jih zaplinili. Njihove posmrtne ostanke so še dolgo po vojni uporabljali v znanstvene namene.
V poročilu je tudi šokantno razkritje, da so po vojni možgane otrok, ki so umrli, dali Heinrichu Grossu, nacističnemu zdravniku, ki je izvajal nekatere od teh smrtonosnih poskusov.
Gross (1915-2005), ki so mu sodili, a ni bil nikoli obsojen in je imel po vojni uspešno kariero, je tako lahko nadaljeval raziskave, ki jih je začel pred letom 1945.
