»Sindrom kimanja« (nodding syndrome) je nenavadna oblika epilepsije, ki se pojavlja v povsem nepričakovanih trenutkih. Otroci na primer začnejo nenadzorovano kimati z glavo, ko prejmejo hrano ali ko pride do nenadne spremembe vremena. Njihovo stanje se postopoma poslabša, doživljati pa začnejo hujše napade, ki vodijo do invalidnosti in včasih celo smrti.
Med letoma 1990 in 2013 je v Južnem Sudanu in Ugandi za sindromom zbolelo že na tisoče otrok, strokovnjaki pa si že več let prizadevajo, da bi odkrili krivca za to smrtonosno in neozdravljivo bolezen. Vsi znaki kažejo na parazitskega črva Onchocerca volvulus, ki je značilen za to regijo. Ta glista je v podsaharski Afriki sicer kriva za še eno nevarno bolezen, za katero ni cepiva, in sicer rečno slepoto.
Če so njihove ugotovitve pravilne, bi lahko to skrivnostno bolezen v teoriji preprosto ozdravili tako, da bi otroke očistili parazita, s čimer bi morali preprečiti tudi nastanek epileptičnih napadov.
Raziskovalci v novem članku, objavljenem v reviji Science Translational Medicine, trdijo, da bi znala biti ta glista odgovorna tudi za »sindrom kimanja«. Pravijo, da naj bi imunski sistem stimulirala do te mere, da ta napade nevrone. V članku sicer poudarijo, da jim tega ni uspelo dokazati, vendar ugotovili, da je pri obolelih otrocih obstajala večja verjetnost prisotnosti določenega protitelesca, ki napada protein leiomodin-1. Ta protein se nahaja v gladkih mišicah in folikularnih celicah, prisoten pa je tudi v možganskem tkivu in živčnem sistemu. Poleg tega naj bi bil zelo podoben drugim proteinom, ki jih je mogoče najti na parazitskih črvih Onchocerca volvulus. Znanstveniki zato menijo, da se imunski sistem najprej odzove na glisto, vendar nato pomotoma za parazita zamenja proteine na nevronih.
Izbruh te bolezni je zelo podoben razmeram v Tanzaniji leta 1960, ko so zdravniki že opozarjali na možno povezavo med epileptičnimi napadi pri otrocih in rečno slepoto.
