Nevarnost pandemije

Tri bolezni, za katere nas bi moralo skrbeti

S.R.
22. 1. 2017, 09.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Dobrodelne organizacije, vlade in znanstveniki z vsega sveta so v četrtek v Davosu oblikovali načrt za preprečitev širjenja treh potencialno najbolj uničujočih bolezni, ki bi lahko prerasle v vsesplošno globalno epidemijo.

Profimedia
Leta 2015 so izbruh virusa MERS zaznali v Južni Koreji.

Osrednja točka razprave presenetljivo niso bile razvpite bolezni z lanskoletnih naslovnic, temveč bližnjevzhodni respiratorni sindrom (MERS), mrzlica Lassa in virus Nipah (NiV). Vse tri so zelo nalezljive, trenutno pa zanje ne obstaja nobeno cepivo ali zdravilo.

Glede na navedbe koalicije Cepi, ki se ukvarja z inovacijami na področju pripravljenosti na epidemije, je v načrtu financiranje raziskav, namenjenih razvoju cepiva za vse tri bolezni, preden uidejo izpod nadzora.

Napoved preventivnega boja proti tem boleznim prihaja ob pravem času, saj je svet nedavno preživel največji izbruh Ebole, ki je trajal od leta 2013 do 2016. Leta 2015 je po svetu, zlasti v Braziliji, razsajal tudi virus Zika. 

Različne dobrodelne organizacije in vlade po svetu so za ta razvoj že namenile dobrih 430 milijonov evrov. Trenutni cilj je za vsako od teh bolezni razviti vsaj dve poskusni cepivi. Razpolaganje z več cepivi omogoča, da se v primeru nenadnega izbruha preskoči neposredno na tretjo fazo testiranja, ki je zadnja faza, preden zdravilo pridobi status dejanskega cepiva. 

MERS

MERS je nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča koronavirus bližnjevzhodnega respiratornega sindroma in o kateri so prvič poročali leta 2012 v Saudovi Arabiji. Zanjo je značilna huda akutna bolezen dihal s simptomi vročine, kašlja in zasoplosti. V skladu s podatki umrejo približno trije do štirje od desetih okuženih s tem virusom.

Trenutno se MERS širi samo prek ljudi, ki potujejo iz Saudove Arabije. Leta 2015 so tako izbruh zaznali v Južni Koreji.

Mrzlica Lassa in virus Nipah

Oba virusa sta zelo nalezljiva in bi lahko brez ustreznega cepiva predstavljala globalno grožnjo.

Mrzlico Lassa so leta 2015 odkrili v Zahodni Afriki, z njo pa se okužijo ljudje, ki so izpostavljeni kontaminiranemu urinu in iztrebkom podgan. Po okužbi se lahko virus prek telesnih tekočin prenaša s človeka na človeka. Do zdaj je v regiji za tem virusom umrlo že več kot 160 ljudi, pri čemer so največ primerov zabeležili v Nigeriji.

Virus Nipah se je leta 1998 pojavil v regiji Kampung Sungai Nipah v Maleziji, okužba pa je posledica uživanja hrane, s katero so prišli v stik plodojedi netopirji. V bolnišničnih okoljih se lahko podobno kot mrzlica Lassa širi tudi s človeka na človeka, od leta 2001 pa je zaradi okužbe s tem virusom umrlo 196 ljudi.

Ta dva virusa sta pokazala, da smo povsem nepripravljeni na odkrivanje lokalnih izbruhov smrtnonosnih bolezni ter na pravočasen odziv nanje.