Za rešitev te uganke so raziskovalci z britanskega inštituta Francis Crick enkrat na dan tri dni zapored alkohol vbrizgali v trebuh miši. V teh treh dneh so te miši obeh spolov zaužile precej več hrane od tistih iz kontrolne skupine, pri čemer so v nekaterih primerih zaužile tudi do 25 odstotkov več.
Ob aktivaciji tega proteina je pri posamezni miši bolj verjetno, da bo ta jedla, ko pa se protein deaktivira, miš običajno preneha jesti.
Poleg merjenja količine zaužite hrane so strokovnjaki v njihovih možganih proučevali tudi delovanje proteina AgRP. Ta protein so že v preteklosti povezovali s prehranjevalnimi navadami glodavcev. Pri miših, ki so bile pod vplivom alkohola, so opazili okrepljeno dejavnost v nevronih, ki proizvajajo ta protein, takrat pa so zaužile tudi največ hrane.
Ne moremo zagotovo vedeti, ali je ob resnemu popivanju enak proces prisoten tudi v človeških možganih, vendar imamo tudi ljudje v možganih enak prehranjevalni mehanizem, ki temelji na proteinu AgRP, zato je to povsem verjetno.
Povezava med pijančevanjem in prehranjevanjem je že precej dobro znana, manj jasno pa je, zakaj alkohol vodi do lakote, saj že sam vsebuje veliko kalorij. V preteklih raziskavah so sicer ugotovili, da so naši možgani ob prisotnosti alkohola bolj dovzetni za aromo, vendar ti novi dokazi kažejo, da je zadeva najverjetneje precej bolj kompleksna.
