Novice Svet24

Strokovnjaki ocenjujejo, da je desetodstotna verjetnost podobnega izbruha v naslednjih petdesetih letih, pravi geolog izr. prof. dr. Andrej Šmuc z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete. Kar pa se potresov tiče, pravi, da sicer ležimo na potresnem območju, a potresa katastrofalnih razsežnosti pri nas ni pričakovati.

Šimen Zupančič

Indonezija je daleč, kako so lahko podnebni vplivi segali vse do Evrope in povzročili leto brez poletja?

Pri izbruhu v Tambori se je oblak prahu in plinov dvignil približno 40 kilometrov visoko v stratosfero, od koder se je razširil po vsej zemeljski obli. Izbruhani drobni delci in plini (aerosoli) so spremenili atmosfero in zaradi sipanja sončne svetlobe povzročili meglo po vsem planetu. Ta megla je bila drugačna od tiste, ki smo je vajeni, saj je nista mogla razkaditi niti veter niti dež. Zaradi tega je Zemljo doseglo manj sončne energije in posledično so bile temperature na severni polobli za tri stopinje nižje od današnjega povprečja. Mesece ali leta lahko traja, preden se atmosfera očisti vsega tega materiala, zato po takem izbruhu dlje čutimo posledice. Zato je bilo naslednje leto v Severni Ameriki in Evropi tako imenovano »leto brez poletja«. Skrajšana je bila sezona rasti, posledično ni bilo hrane, razširile so se bolezni.

Kakšne so razlike med tedaj in danes?

Supervulkani, resna nevarnost za človeštvo?

»Supervulkan je zelo populističen izraz. Geologi vulkane merimo z indeksom VEI – to je lestvica, ki meri, kakšnega izbruha je vulkan sposoben. Po tej lestvici jih označujemo od ena do osem. Osmica pomeni, da je sposoben izbruhati več kot tisoč kubičnih kilometrov materiala, največ prahu. Te erupcije povzročajo podnebne spremembe – v atmosfero in stratosfero izbruhajo toliko materiala, da se ta razširi po vsej zemeljski obli in zablokira sončno svetlobo, zato se temperature praviloma znižajo. V določenih primerih te erupcije povzročijo celo izumiranje vrst, civilizacije. Ti izbruhi so se dogajali v zemeljski zgodovini, ampak jih nimamo zgodovinsko zabeleženih. Zadnji izbruh takšnih vulkanov je bil Taupo, zdajšnje jezero Taupo na Novi Zelandiji. Pred 26.000 leti je izbruhal 1200 kubičnih kilometrov materiala – severni otok je prekril s sto metri sedimentov, preostali material pa se je na srečo naložil v morju.«

Človeški um hitro pozablja, težava pa je tudi v tem, ker si ne znamo predstavljati razsežnosti teh dogodkov, zato delamo razne primerjave. Količina materiala, ki ga je izbruhal vulkan Tambora, bi Ljubljano prekrila z več kot kilometrsko odejo vulkanskega prahu. Moč, ki se je pri erupciji sprostila, je bila tolikšna, kot če bi naenkrat eksplodiralo dva milijona atomskih bomb, zvok vulkana pa so slišali 3000 kilometrov daleč, kar pomeni, da če bi eksplodiral vulkan v Ljubljani, bi ga gotovo slišali tudi v Moskvi.

Ali je mogoče izbruhe vulkanov napovedati?

Z določeno verjetnostjo je mogoče napovedati, da se v vulkanu nekaj dogaja, kdaj in kako natančno bo vulkan izbruhnil, tega pa za zdaj še ne znamo napovedati, ampak se ukvarjamo s tem. V tako imenovanem pacifiškem ognjenem obroču je na stotine aktivnih vulkanov, med katerimi jih je danes izbruhnilo vsaj 20. V naši bližini pa vulkan Stromboli na italijanskih Eolskih otokih bruha vsake pol ure. Težko predvidimo, kakšna bo njihova moč. Vulkan Tambora je do leta 1812 veljal za mrtvega (vulkan, ki ni izbruhnil že milijon let), potem pa se je v istem letu nenadoma prebudil, opažati so začeli majhne izbruhe in plin. V treh letih pa je mrtev vulkan tako močno izbruhnil! V današnjem času bi tak vulkan gotovo pritegnil našo pozornost, ne bi pa mogli z gotovostjo trditi, kaj bi se zares zgodilo. V zadnjih 50 letih smo denimo večkrat čakali na izbruh Vezuva, ki pa ga potem ni bilo. Vezuv je naš najbližji delujoči vulkan, ki že dolgo ni izbruhnil, in tega se malo bojimo. Njegovi izbruhi so bili v zgodovini zelo močni. Zadnjo erupcijo je imel med drugo svetovno vojno, leta 1944, ko je vulkanski pepel bruhal od pet do šest kilometrov visoko. Ko je v prvem stoletju našega štetja uničil Pompeje, je ustvaril piroklastični oblak, visok več kot trideset kilometrov.

Kakšne bi bile za nas danes posledice ob njegovem izbruhu?

Gotovo bi bilo v zraku veliko vulkanskega prahu in gotovo bi ga bilo več, kot ga je bilo pred leti ob izbruhu vulkana na Islandiji. V Evropi imamo dve »vulkanski središči« – eno je Italija, drugo pa Islandija, Slovenija leži v nekakšni presečni množici, ki jo dosežejo vplivi obeh držav, kar je za raziskovanje dobro. Menim, da Vezuv ne more biti tako močan kot Tambora, ampak nikoli se ne ve in upam, da me ne preseneti.

Smo danes bolj pripravljeni na izbruhe razsežnosti Tambore, kot so bili ljudje pred dvesto leti?

Po mojem mnenju da. Vendar je precej vpletena tudi politika. V pogovoru z italijanskimi vulkanologi, ki imajo nalogo sprožiti rdeči alarm v primeru izbruha na Vezuvu, smo izvedeli, da so bili zelo blizu izbruha v osemdesetih letih. Hoteli so evakuirali skoraj dva milijona ljudi iz Neaplja in okolice, potem pa se ni nič zgodilo in so jih ošteli. Ljudje so zaradi tega celo izgubljali službe.

Zadnje čase se nam zdijo potresi precej pogostejši. Je potresna aktivnost zemlje večja kot nekdaj?

Koliko vulkanov na zemlji je sposobnih 'superizbruha'?

»Kakšnih osem. Najbolj znan je ameriški Yellowstone, pa novozelandski Taupo, Toba v Indoneziji, potem so še v Južni Ameriki. In popolnoma nič ne moremo storiti, če se bo kateri od njih odločil izbruhniti! Pa ne samo to, nasploh ne moremo ustaviti nobenega vulkana. Moči teh procesov so velikanske in za to nimamo potrebne tehnologije. Na srečo pa ti veliki vulkani potrebujejo res dolga časovna obdobja, da izbruhnejo, in zdaj imamo že 26.000 let relativen mir.«

Ne, nič ni večja kot v preteklosti!

Ali vulkani lahko vplivajo na potrese?

Lahko. Vulkani so različno močni in na Zemlji se ne pojavljajo kar tako, ampak imajo red, podobnega imajo tudi potresi. Osnovni razlog za pojav vulkanov je v tektoniki litosferskih plošč. Površje našega planeta ni homogeno, sestavljeno je iz sedmih velikih in več manjših plošč, ki se pomikajo po zemlji in vplivajo druga na drugo. Vulkani se skoraj izključno pojavljajo le na meji ali v bližini mej plošč. So nekakšna avtocesta za magmo, da lahko iz notranjosti Zemlje pride na površje. Vsi veliki vulkani – Tambora, Toba, Krakatao – ležijo na stikih med ploščami. Islandija denimo leži prav na meji dveh plošč, zato je tako vulkanska. Meja poteka nekako po sredini in vsako premikanje povzroči nastajanje vulkančkov.

Pacifiški ognjeni obroč je prav tako zelo značilen, od 25 najmočnejših vulkanov jih je tam kar 22. V ognjenem obroču ležijo vsa Indonezija, Nova Zelandija, Japonska, robova Severne Amerike in Južne Amerike. To je zelo dinamičen sistem, in ko nanj pogledamo z vidika celotnega planeta, zanj velja določen red. Potresi se prav tako pojavljajo zaradi tektonike plošč, niso pa vezani samo na robove plošč. Osnovni razlog za potrese je isti, pojavijo se pa povsod tam, kjer so napetosti v skorji prevelike. To je lahko tudi znotraj kontinentov in plošč. Vulkani pa tudi neposredno povzročajo potrese. Vroča magma mora priti do površja, rine se v razpoke, te se povečajo, kar povzroča majhne potrese.

»Vulkani so zelo različni. Eni so eksplozivni, njihove erupcije ustvarijo oblak, ki se dviga v atmosfero. Potem je še kup vulkanov, iz katerih lava samo teče, ti so efuzivni. Tretji vulkani so lahko eksplozivni in efuzivni, kar je odvisno od kemične sestave magme. Čim bolj gosta je, tem bolj je eksplozivna.«

Na Etni imajo skoraj toliko potresnih opazovalnic, kot jih imamo v Sloveniji. Če imamo veliko potresnih opazovalnic, je ob vulkanih mogoče dokaj natančno izračunati, kje in na kateri globini je potres nastal. Če potresi nastajajo najprej na petih kilometrih pod površino, čez nekaj časa na štirih, pozneje na treh, pomeni, da magma leze navzgor, kar napoveduje povečano možnost izbruha. Vendar to ne pomeni, da bo izbruh dejansko nastal. Ko se začnejo potresi v okolici vulkana, je treba biti zelo pozoren. Opazoval sem delujoči vulkan Stromboli, značilen po posebnih izbruhih približno vsake pol ure. Izbruh traja nekaj sekund, material pa bruhne približno sto metrov visoko. Tik pred izbruhom se vse naokoli zatrese. Tam vidiš moč in mogočnost narave in kako smo v primerjavi z njo ljudje neznatni.

Slovenija leži na potresnem območju ...

Slovenija res spada med potresno ogrožena območja, vendar pri nas niso mogoči ali pričakovani tako močni potresi, kot smo jim priče zadnje čase na Novi Zelandiji in v Italiji. Med najbolj ogroženimi območji sta Posočje in Ljubljanska kotlina, kjer intenziteta potresov lahko doseže stopnjo največ 8 po evropski makroseizmični lestvici. Ob tem lahko nastanejo naslednje posledice: številni ljudje se težko obdržijo na nogah, na stenah veliko hiš nastajajo velike razpoke, posamezne dobro grajene navadne stavbe kažejo resne poškodbe sten, šibkejše starejše pa se lahko porušijo. Po skopskem potresu leta 1963 pa so stavbe pri nas večinoma protipotresno zgrajene.