Na Plutonu je »srce«, njegovo levo polovico pa smo imenovali ravnica Sputnik. Ta naj bi pritlikavi planet nagnila?
Pravzaprav je devetsto kilometrov veliko »nižavje« krater, ki je nastal po trku z dvestokilometrskim telesom. Znanstvenike pa je presenetilo, da ima ravnica, ki je v bistvu le zelo velika luknja v tleh, več mase kot drugi deli Plutonove skorje. Zamrznjen dušik, s katerim je zapolnjena, ima za kaj takega premalo mase, torej se mora tam skrivati nekaj veliko »težjega« in tozadevno tudi gostejšega.
Sonda New Horizons je dala prve namige, da pritlikavec v notranjosti nekaj skriva.
Zatorej so se znanstveniki lotili raziskovanja trka s tako velikim telesom. Simulacija je pokazala, da je udarec v vesolje izvrgel velike količine snovi, naredil veliko luknjo in obenem »pritisnil« na notranje plasti. Pri tem pride do pojava, da te pritisnejo nazaj, kar v praksi pomeni, da je iz notranjosti v smeri točke udarca premaknjena večja količina snovi. Ampak kakšna mora ta biti, da bi ustrezala izmerjeni »masi« ravnice. Kot najbolj primerna se je izkazala stokilometrska plast tekoče vode s 30-odstotno slanostjo. Mimogrede – tolikšna je slanost vode v Mrtvem morju. To lahko pomeni, da se pod površjem pritlikavega planeta skriva ocean tekoče vode. Če je to res, bodo morali še ugotoviti, kaj jo ogreva.