Če smo nenehno usmerjeni navzven, nas zunanji hrup lahko tako zelo preplavi, da se težko povežemo sami s seboj in nam je težko biti v tišini. Čas notranje tišine pa je nujno potreben, da prepoznamo svoje občutke, da se povežemo s seboj in napolnimo baterije.
Prisluhnite telesu
Tišina je marsikomu neprijetna, ker se takrat srečujemo s hrupom lastnih misli. Ta hrup nam mogoče ni všeč, zato spet hitimo v zunanja dogajanja. Tudi če si želimo, da bi bila naša tišina le prizorišče pozitivnih misli in čustev, se v naših glavah dogaja vse mogoče. Bolj ko se tišini in srečanju s samim seboj upiramo, bolj se v nas nabira miselni hrup, ki mu ne želimo prisluhniti. Šele ko se odločimo, da bomo sprejemali vse vidike nas samih, osvetlili vse mračne sobane tišine in jih sprejeli, bomo manj obsojali sebe in druge. Tišina je zgovorna, in če se naučimo poslušati sebe v tišini, bomo lažje razumeli tudi druge.
Pomirja
Če smo veliko v stiku z drugimi ljudmi in smo kar naprej vpeti v dinamiko odnosov z drugimi, je to precej naporno, če si ne vzamemo vsaj pol ure dnevnega odmika v svoj prostor tišine. Prijateljstvo s tišino nas pomirja, in ko se ne bojimo več odsotnosti hrupa in praznine, vse lažje slišimo in razumemo sporočila tišine. Za izkušnjo tišine je treba biti tiho in prisluhniti.
Razumevanje
V vrvenju vsakdana je skoraj nemogoče najti tihi čas zase, vendar se izplača tudi prej vstati ali navaditi druge, da je to naša potreba. Prej ali slej bodo razumeli, saj bomo po odmerku tišine bolj spočiti, manj konfliktni, bolj preudarni in razumevajoči. Tudi nestrinjanje bomo izražali na bolj jasen in manj napadalen način, če se družimo s tišino.