Skoraj gotovo pa sta udarec in uničenje povzročila izumrtje dinozavrov. Znanstveniki so sicer dolgo časa menili, da je bila Severna Amerika bolj prizadeta in da so zato živali v Južni Ameriki preživele. Novejše raziskave pa so pokazale, da sta bili obe skoraj enako prizadeti, le da se je Južna hitreje opomogla, vzroka pa niso našli.
Južna Amerika ni služila kot pribežališče živali s severa.
Preučevanje ugrizov žuželk na fosiliziranih listih je sprejeta metoda ugotavljanja prehranske verige in splošnega stanja prazgodovinskih ekosistemov. Na splošno bolj raznoliki ugrizi kažejo na bogatejše okolje. Zato je skupina znanstvenikov pod vodstvom Michaela Donovana preučila štiri tisoč fosilov, najdenih v Patagoniji iz časa pred in po »udaru«, ki se je pripetil na polotoku Jukatan v današnji Mehiki. Ugotovili so, da nobena od žuželk, ki je živela pred množičnem izumrtjem, tega ni preživela, saj njihovih ugrizov niso našli na »mlajših« fosilih. So pa ti pokazali, da se je tamkajšnji ekosistem obnovil v štirih milijonih letih. Sliši se veliko, a je manj od devetih, kolikor so jih potrebovali severnejši. Ni pa jasno, zakaj. Morda zaradi večje oddaljenosti od točke udara ali zaradi vzrokov, ki jih še ne poznamo.
