Izraz transhumanizem je bil prvič uporabljen leta 1957, vendar je današnji pomen dobil v osemdesetih letih, ko je začela skupina znanstvenikov, umetnikov in futuristov gibanje organizirati.
Profimedia
Transhumanisti verjamejo, da je človeštvo bolezen, ki jo je treba ozdraviti, tehnologija pa zdravilo.
Profimedia
Ljudje še vedno iščejo napoj "nesmrtnosti".
Iskanje vrelca mladosti je tako staro kot človeštvo samo. Vsi se bojimo konca, nekateri pa ne morejo sprejeti, da je človek biološki organizem s »programiranim« koncem. Transhumanizem, skrajšano >H ali H+, je mednarodno intelektualno in kulturno gibanje, ki podpira uporabo znanosti in tehnologij za izboljšanje človekovih duševnih in telesnih sposobnosti, prirojenih sposobnosti in odpravo tistega, kar se ima za neželeno in nepotrebno stanje, kot so neumnost, trpljenje, bolezni, staranje in smrt. Transhumanisti preučujejo možnosti in posledice razvoja tehnik »izboljšav« človeka in drugih tehnologij, ki bi jih uporabili v ta namen. Preučujejo tudi nevarnosti in prednosti mogočih novih tehnologij, ki bi lahko korenito spremenile pogoje za človekovo življenje. Verjamejo tudi, da se bo človek čez čas sam transformiral v bitje s toliko izboljšanimi sposobnostmi, da bo to upravičilo naziv »postčlovek«.
Napoved drastičnih sprememb človeka, ne da bi počakali, da naravna evolucija naredi svoje, je v gibanje privabila veliko ljudi. Zagovorniki ga opisujejo kot gibanje, ki uteleša najbolj zahtevne, najbolj pogumne, najbolj domiselne in najbolj idealistične želje ljudi, nasprotniki pa kot eno najbolj nevarnih idej na svetu. Dostikrat gre tudi za strah pred smrtjo ter nezmožnostjo priznati, da se življenje enkrat konča.
Profimedia
