V času ene generacije se je namreč prebivalstvo domačinov v Benetkah skrčilo za polovico. Demonstracij proti "Veneksodusu" so se po poročanju francoske tiskovne agencije AFP udeležili prebivalci vseh starostnih skupin. Želeli so predvsem opozoriti nase, da čeprav živijo s turizmom, pa se mu tudi ne bi smeli umikati. "Ne bom odšel. Ostal bom in vztrajal," je bilo moč prebrati na enem od transparentov. Na mnogih so bile tudi podobe kovčkov, kar naj bi predstavljalo nenehno odhajanje iz mesta.
Benetke vsak dan obišče okoli 60.000 turistov, kar je več, kolikor ima mesto prebivalcev. Trenutno jih ima manj kot 55.000, medtem ko jih je v Benetkah še pred 40 leti živelo več kot 100.000. Vsako leto pa mesto zapusti okoli 1000 prebivalcev, je za AFP opozoril Matteo Secchi iz združenja Venessia.com, ki je organiziralo zborovanje.
Secchi je položaj primerjal z antičnimi Pompeji, rimljanskim mestom, ki ga je izbruh vulkana leta 79 uničil, a hkrati ohranil v času. "Spreminjamo se v Pompeje, mesto, ki ga ljudje obiskujejo in pravijo, da je čudovito, a tam nihče ne živi," je dejal.
"Benečani nismo proti turistom. Pravica turistov je, da obiskujejo Benetke. Ampak tudi njihovi prebivalci imajo pravico, da tu lahko živimo. Najti moramo sožitje med tema različnima svetovoma," je pojasnil bistvo sobotnih protestov.
Ena največjih težav v mestu v laguni so stanovanja. Vse več lastnikov nepremičnin oddaja stanovanja turistom, cene za dolgoročne najemnike pa so astronomske. Poleg tega primanjkuje tudi delovnih mest v drugih sektorjih, razen v turizmu. "Če imaš kvalifikacije na drugih področjih, moraš oditi. Mestne oblasti so že pred leti obupale, da bi spodbujale ljudi k življenju v Benetkah, da bi ustvarjale delovna mesta in ustvarjale mesto s prihodnostjo, ne pa zabaviščni park," je bil kritičen 35-letni Benečan Marco Vidal.
Tudi sicer je življenje za domačine sredi nepreglednih množic turistov - letno Benetke obišče okoli 20 milijonov ljudi - zelo težavno. Ne le, da je na ozkih ulicah sredi kanalov velika gneča, tudi trgovin z živili in osnovnimi potrebščinami praktično ni več. Zamenjale so jih trgovine s spominki, domačini pa se morajo prebijati daleč, da pridejo do osnovnih živil.
Predlogov, kako bi zaustavili izseljevanje iz mesta, je sicer veliko. Borci proti eksodusu domačinov tako npr. predlagajo omejevanje dnevnega števila turistov na Trgu sv. Marka s pobiranjem vstopnine in rezervacijami vnaprej. Predlagajo tudi davčne olajšave lastnikom nepremičnin, ki bi stanovanja oddajali domačinom. A tudi predlagateljev se že loteva obup, da bi bili tovrstni ukrepi kdaj sprejeti. Za zdaj so jih vsaj sprejeli v mestni hiši in napovedali, da jim bodo prisluhnili, še navaja AFP.
