Raj pred domačim pragom

»Naše posestvo je staro, mi smo mladi,« pravi Jasmina Sotošek Passero, ki velja za novo moč družine Lipič Passero. Jasmina nadaljuje kmečko tradicijo, a ji je nedavno dodala še sodobno različico počitniške domačije in podeželske čokoladnice.

»S spoštovanjem sprejemam to, kar sem dobila, vse to plemenitim in gradim zato, da bi ohranila,« iz srca pove Jasmina. In vse to počne s še večjim veseljem in pogumom, odkar sta se z možem iz Ljubljane preselila na domačijo. Vsi skupaj gospodarijo kot razširjena družina in si ves čas stojijo ob strani. Posestvo, ki je nekaj časa nazadovalo, je tako na novo zaživelo.

Mateja Jordovič Potočnik

Družina Lipič - Passero in podmladek Sotošek. »Skupaj si delimo radosti Prekmurja,« sporočajo.

Univerzitetna diplomirana inženirja živilske tehnologije sta imela dve leti redni službi v Ljubljani. Jasmina se je od nekdaj želela vrniti v Prekmurje, Sevničanu Tomažu Sotošku pa je bilo prav tako zelo všeč v Tešanovcih, razpotegnjeni vasi med Bogojino z znamenito Plečnikovo cerkvijo in zdraviliško-turističnimi Moravskimi Toplicami. Oba je od nekdaj veselilo delo na kmetiji in oba sta imela za izbirni predmet enologijo. Na predavanjih je pravzaprav preskočila iskrici ljubezni, a sta bila sramežljiva vse do konca študija.

»Leta 1940 je začel tukaj gospodariti moj pradedek Jože. Njegovo delo je nadaljeval njegov sin, moj dedek, ki mu je bilo prav tako ime Jože. Potem ko je prababica zgodaj umrla, so za posestvo, ki se razprostira na 14 hektarih, in predvsem za prašiče in krave skrbeli moški. To je ena največjih kmetij v tem kraju. Ko je v sedemdesetem letu umrl dedek, je kmetijo počasi v svoje roke prevzela moja mama Nada Lipič, ki pa je opustila rejo krav, ker je bilo za dve ženski – zanjo in za babico – vse skupaj preveč naporno. Moj oče Drago, potomec italijanske družine Passero, je namreč trideset let delal v predelavi mesa v Avstriji in je domov prihajal najpogosteje enkrat na teden.«

Tomaž Sotošek, Sevničan, ki je postal Prekmurec. Diplomirani inženir živilske tehnologije, ki ga tako kot kletarjenje zanima tudi čaranje v čokoladnici.

Preprostost domačnosti

Mateja Jordovič Potočnik

Nada skrbi za zelenjavne vrtove in vodi vinotoč, ki stoji na Jelovškovem bregu nekaj kilometrov stran od domačije.

V tem času – od leta 1993 do leta 2007 – ko je z babico in mamo skrbela za kmetijo, se je Jasmini v srce zasidrala skrb za domačijo. Ko je mama Nada Lipič, poročena Passero, ostala brez službe, je bilo jasno, da se bo treba lotiti nečesa novega. In porodila se je zamisel o turistični dejavnosti z vinotočem med vinogradi, ki spadajo k domačiji. Takrat se je tudi Drago odločil, da se za vedno vrne domov. Zavihali so rokave in preuredili zidanico Nadinih staršev. Gostje so bili navdušeni, vinotoč zelo dobro obiskan in podjetniška žilica družine je pognala trdne korenine. Drugo leto bo minilo dvajset let, odkar so začeli v vinotoču gostom ponujati tudi različne domače izdelke.

Ker stoji vinotoč v Suhem Vrhu na Jelovškovem bregu, eni od prvih vzpetin Goričkega, od koder se odpira prelep pogled na dolinski del Prekmurja, in ker je le nekaj kilometrov oddaljen od domačije, so jih gostje vinotoča ves čas iskali tudi na domačiji, saj so številni hoteli kupiti, kar so pokusili: bučno olje, kos tlačenke, salame, vino ... In tako se je porodila zamisel o trgovinici na domačiji, ob kateri sta bila takrat tudi predelovalnica mesnin in hlev s prašiči.

Pred petdesetimi leti na ugodni legi posajeni družinski vrstni vinogradi. Postali so odlični vinarji.

Domačija je po babičini smrti samevala, ker sta se Nada in Drago pet let pred tem preselila v bližnjo na novo zgrajeno hišo. Januarja lani so opustili prašičerejo, prenovili so hišo na domačiji, v njej sta zdaj na voljo dva sodobno opremljena dvosobna apartmaja, v katerih so ohranili prijeten duh prejšnjih časov. Vse pohištvo je obnovljeno v retro slogu. Prostori apartmajev so lahko, če gostje to želijo, med seboj povezani, skupna pa je velika kuhinja. Sicer pa gostitelji najraje kar celo hišo oddajo eni skupini ali družini. V ceno bivanja je všteta pokušina domačih izdelkov, gostje si lahko naročijo zabojček dobrot in si v kuhinji pripravijo zajtrk, gospa Nada pa jim z veseljem speče kruh. »Stavili smo na preprosto domačnost in toplino, ker si želimo, da bi se gostje pri nas počutili kot doma,« pravi Nada in našteva, da si lahko gostje za zajtrk poleg še toplega domačega kruha, pečenega v krušni peči, privoščijo prekmursko šunko in druge mesne izdelke, različne namaze, pašteto, zaseko, domače marmelade iz jurke, češnje, ribeza in mirabele. Oh, kako so se nam pocedile sline ob tem naštevanju! Za žejne ponujajo naravne sokove in vino, imajo tudi odlično bučno olje ... Vse to lahko najdete na policah trgovinice, ki spominja na shrambe naših babic.

Drago ima dovolj izkušenj, tako da so njegove mesnine, njegova domača prekajena šunka, pašteta in zaseka vedno med najboljšimi.

Tradicija s sodobnostjo

Pogovor o sladkih, po Prekmurju dišečih čokoladnih izdelkih, ki sta jih Jasmina in Tomaž poimenovala Podeželska čokoladnica, smo namenoma pustili za konec, ker je v resnici nekaj prav posebnega. Na domačiji sredi Prekmurja ponujati praline?! Nenavaden in tvegan poskus! S temi besedami so vsi po vrsti ocenjevali idejo, ki sta jo predstavila mlada dva. A zakonca sta pogumno naredila korak nazaj – h koreninam. Nista posnemala belgijskih mojstrov čokoladnih izdelkov, temveč sta svoje čokoladne bombone oplemenitila z domačimi okusi, ki so značilni za ta konec Slovenije. V čokoladno obleko sta skrila buče, bezeg, celo gibanico, jurko, traminec ... Izdelujeta tudi čokoladne tablice in lahko rečemo, da njunim zamislim in kombinacijam ni ne konca ne kraja. Mlada dva sta žlahtna domača izročila dopolnila s sodobnimi prijemi. Dela je ogromno, pravita, še toliko več pa je veselja. »Radi imamo življenje, ki nas tukaj vedno znova tako bogato obdaruje,« dodata na koncu našega pogovora.

Piknik na prekmurskem polju – za tiste, ki znajo ceniti domače in pristno, vzrejeno, pridelano in predelano na domači zemlji.

Te dni pridne roke članov družine Lipič – Passero - Sotošek pobirajo darove prekmurske zemlje, jih predelujejo v okusne izdelke in zlagajo na police. Začetek jeseni, ki je na tem koncu naše dežele v znamenju pisanih buč, vabi k posebnemu doživetju. Obiščite jih in spoznajte, kako Prekmurje diši v tem času, naužijte se čudovitih darov narave in si privoščite pobeg od mestnega vrveža. Prepogosto pozabljamo na to, da nam ni treba leteti daleč v tuje kraje in da imamo tik pred domačim pragom pravo rajsko lepoto.