Preprost odgovor je, da gre za kompromis, za dogovorno starost, v kateri se pričakuje, da človek pridobi znanje in modrost, da lahko sam skrbi zase. Vendar v zgodovini ni bila določena starost prehoda v odraslost, še manj, da bi bila dopolnjeno 18. leto življenja, ki je danes meja v večini družb. Tedaj so družine odločale, kdaj je otrok dovolj zrel, da prevzame odrasla opravila. Toda vse je bilo odvisno od posameznika. Aleksander Veliki je kot 16-letnik vodil vojsko, Julij Cesar pa je bil celo leto mlajši, ko je postal glava družine.
V Iranu so otroci polnoletni po 15. rojstnem dnevu, v ZDA pa po 21.
Kaj pa pravi znanost?
Ena od možnost je spolna zrelost, zato so nekatere religije dečke obravnavale kot odrasle z dopolnjenimi 13 leti, deklice pa z 12. Spolna zrelost pa nima nič skupnega z razvojem možganov. Danes vemo, da lahko razvoj možganov poteka globoko v 20. leta, pri nekaterih pa celo v 30. leta. Vseeno pa večina meni, da je človek pri 18 letih večinoma dovolj zrel, da se ga obravnava kot odraslega. V resnici pa je odvisno od vsakega človeka, kdaj odraslost dejansko doseže.
