Ko nismo imeli še niti papirja, smo razvijali spominske tehnike, da smo si zapomnili pomembne stvari.
Odgovor je sila enostaven. V glavah, pri tem pa so si pomagali z veščino pomnjenja, mnemotehniko. Da se spomnimo nečesa pomembnejšega, lahko pomaga že beseda ali stavek. Na primer slovenski rek »Kdo o tebi z glavo razmišlja, da spomni števk teh?« v številu črk vsake besede skriva dovolj natančno število pi (3,141592). Ena boljših spominskih tehnik pa je palača spomina, ki so jo stari Grki pogosto uporabljali za pomnjenje govorov in seznamov, pri katerih je pomemben vrstni red.
Tehnika deluje tako, da si najprej zamislimo popotovanje po dobro znani poti, na primer po hiši, in ga vedno začnemo v istem prostoru ter potujemo prek vseh prostorov po istem vrstnem redu. Lokacije so palača spominov, zdaj pa si moramo na vsaki točki poti predstavljati stvari s seznama, ki si ga želimo za večno zapomniti. Z malo vaje oziroma hoje po poti in z glasnim naštevanjem predmetov lahko seznam ohranimo v spominu tudi dlje časa.
