Oblikovali smo precej teorij o tem. Genetske raziskave kože so denimo pokazale, da je človek »dlako«, ki bi bila enakovredna živalski, izgubil pred milijoni let. Logika nam veleva, da je iz nuje moral najti nekaj za zaščito golega telesa.
Prva orodja za obdelavo kož so namreč stara okoli 780.000 let, vendar ni nujno, da so iz njih izdelovali oblačila. Kože so bile uporabne tudi za gradnjo primitivnih bivališč. Prva igla z očesom pa je stara 40.000 let. Takrat smo torej že šivali zapletena oblačila, preprosta pa smo verjetno nosili že veliko prej.
Kdaj točno?
Menda pred 170.000 leti, kar se sklada z drugo dolgo trajajočo ledeno dobo. Kako so znanstveniki prišli do tega datuma? S preučevanjem evolucije uši. Ugotovili so namreč, da je uš izredno dobro prilagojena življenju pod oblačili. Preučili so njen genski zapis in ugotovili, kdaj se je prilagoditev zgodila. To pomeni, da je moderen človek začel nositi oblačili kakšnih 70.000 let pred migracijo v Evropo oziroma da je ta iznajdba to sploh omogočila. To velja za nas. Neandertalec, ki je pred tem že stotine tisoč let živel v hladnejših predelih, je verjetno preprosta oblačila znal narediti že veliko prej.