Iglavec, poimenovan Adonis, kar je ime grškega boga, je zrasel v času bizantinskega cesarstva. Raziskovalci pričakujejo, da bo razkril okoljsko zgodovino regije, kjer je zrasel, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. »Neverjetno je, da je tako kompleksen organizem v tako neprijaznem okolju, na več kot 3000 let civiliziranem območju preživel tako dolgo,« je poudaril Paul J. Krusic, švedski vodja skupine nemških, ameriških in švedskih raziskovalcev, ki jih usmerja univerza v Stockholmu.
Najdbe
Ti so v grškem gorovju našli več kot deset tisočletnih dreves. Drevo so raziskovalci poimenovali Adonis po grškem bogu lepote in poželenja. Tako so ga poimenovali zaradi njegove častitljive starosti in območja, na katerem so ga odkrili, poroča Ansa. Raziskovalci si od Adonisa veliko obetajo, njegove letnice naj bi namreč razkrile razvoj podnebnih razmer v Sredozemlju skozi stoletja. Drevo je namreč videlo marsikaj, od časov bizantinskega cesarstva, otomanskih osvajalcev do nacistične okupacije med drugo svetovno vojno, poudarja Ansa.
Pojasnilo
Krusic je pojasnil, da je pred leti bral zanimiv strokovni tekst o grških gozdovih. »V svojih raziskavah poskušamo sestaviti zgodovino podnebnih razmer, zato je najdba tako starih dreves eden naših ciljev. Da bi določili starost drevesa, smo potrebovali vzorec iz njegovega debla. Deblo Adonisa ima 1075 letnic,« je pojasnil raziskovalec.
Leto dni
Ena drevesna letnica zraste v približno letu dni, zato so raziskovalci zlahka določili Adonisovo starost. Po njihovih izračunih se je iglavec »rodil« okoli leta 941, v času bizantinskega cesarstva. V času, ko je bil Macbeth okronan za škotskega kralja, je praznoval 100 let, njegova 500. letnica je nastala, ko se je Gutenberg pripravljal na tisk svoje prve knjige, med nacistično okupacijo pa je dopolnil neverjetnih 1000 let, navaja Ansa. Glede na to, kaj je to drevo prestalo, je prav neverjetno, da še zmeraj raste.
