Zgodbe o gigantskem kosmatem bitju, katerega telo je pol človeško in pol opičje, že stoletja burijo duhove. Pravzaprav je edini predel sveta, kjer te zgodbe ne krožijo, oddaljena Antarktika.
Čeprav ni nobenih dokazov, da Bigfoot obstaja, je njegova pojava postala legendarna in zelo popularna.
Na Himalaji je znan kot jeti, v Kanadi so Sasquatch, v ZDA pa so mu nadeli najslavnejše ime – Bigfoot. Ljudje, ki verjamejo vanj, so ga opisali kot velikega med 1,8 in 2,4 metra, z ogromnim čelom, ki je zaokroženo kot gorilino, a se ga da primerjati z videzom jamskega človeka. Telo ima poraščeno z rjavo ali rdečo dlako, njegove noge pa so ogromne. V širino naj bi merile kar 20 centimetrov. In ravno zaradi teh se ga je prijel vzdevek Bigfoot. Priče, ki so našle odtise njegovih nog, pripovedujejo, da so bile poleg njih še sledi krempljev.
Zgodovina
Zgodbe o divjem človeku se obstajale pri Indijancih že mnogo časa, preden so se tja preselili Evropejci. Verzij Bigfoota je mnogo. Nekateri menijo, da je nenevaren velikan, ki je kradel ribe iz ribičevih mrež, spet drugi pa, da je kanibalistična pošast, ki živi na obrobju gora. Leta 1920 je J. W. Burns izbral vse te legende in jih objavil v kanadskem časopisu. Serija zgodb se je imenovala Sasquatch.
Odtisi
Legenda o Bigfootu pa se je razširila po ZDA šele po letu 1958. Takrat je moški z imenom Gerald Crew našel ogromne odtise nog na gradbišču v Kaliforniji, kjer je bil zaposlen. Prijatelje je prosil, če mu lahko naredijo odlitek teh odtisov. Ta zgodba pa je dobila svojih pet minut slave, ko je bila objavljena v časopisu Humboldt Times. Tako je pozneje dobila tudi pozornost širše mednarodne javnosti. A se je izkazalo, da so bili odtisi nič kaj drugega kot domiselna potegavščina.
Kosmato, veliko bitje z ogromnimi stopali
Po smrti Raya Wallacea, brata nadzornika gradbišča, kjer so odtise našli, je njegova družina objavila, da je bil on odgovoren za to prevaro. Ponaredil je odtise. Scoop Beal, urednik Humboldt Timesa, je prav tako priznal svojo vpletenost v prevaro. Kakorkoli, ravno ti odtisi so pripeljali prve lovce na Bigfoota na to območje.
Leta 1967 so posneli posnetek, na katerem je viden visok, kosmati Bigfoot, ki se sprehaja po gozdu. Ljudje, ki vanj verjamejo, pravijo, da ravno njegova nečloveška hoja dokazuje, da je posnetek pravi. Oseba, ki je dogajanje posnela, je nesla posnetek na oddelek s posebnimi učinki na podjetje Universal studios, tam pa so stvar komentirali tako: »Lahko poskusimo ponarediti posnetek, vendar bi morali ustvariti nov kostum z umetnimi mišicami in najeti igralca, ki bi moral trenirati, da bi lahko hodil kot stvar na posnetkih. To je sicer lahko naredimo, vendar je skoraj nemogoče.«
Informacije o posnetku so povzročile, da so ga skeptiki razglasili za potegavščino. Ljudje, ki so človeka, ki je to posnel, poznali, so ga opisali kratko in jedrnato – lažnivec. Poleg tega je tudi sam zgodbo in dejstva ves čas spreminjal.
Skupne točke
Kar najbolje pojasni videnja Bigfoota, je to, da se ljudje odločijo za nos potegniti druge. Enkrat je obstajal celo trg, kjer si lahko kupil ali prodal kosmatinčeve stopala. Ljudje pa so lahko odtisnili svoja stopala, ki so jih nato malce priredili, da so za nos potegnili svoje prijatelje ali družino. Ljudje pa se še danes oblačijo v kostume opic ali druge podobne kostume, samo zato, da bi to legendo ohranili.
Vsa opažanja Bigfoota so razglasili za potegavščine.
Videnja
Nekatera opažanja Bigfoota pa so samo narobe razumeli. Ljudje so videli žival, mislili pa so, da je pred njimi to skrivnostno bitje. Leta 2007 je v Pensilvaniji nastala fotografija, ki je sicer motna, vendar bi na njej lahko prepoznali ogromno kosmato bitje, ki stoji na vsej štirih. Pozneje so določili, da je bil po vsej verjetnosti medved ali pa človek, preoblečen v medveda.
Prihodnost
Vprašanje, ki si ga postavljajo ljudje, ki verjamejo v Bigfoota, je, ali je sploh še dovolj bitij, ki bi lahko to vrsto nadaljevala. Poleg tega je skrivnost tudi, zakaj trupla Bigfoota še nikoli nismo našli. Je možno, da je njihova življenjska doba veliko daljša od naše?
