Želja po nadzoru nad govorico telesa oziroma nad svojim vedenjem v javnosti je verjetno stara ravno toliko, kot je staro človeštvo. Po navadi sposobnost nadzora lastne neverbalne komunikacije pripisujemo ljudem, ki jim pripisujemo tudi visoko osebno karizmatičnost.
profimedia
Dajanju nasvetov se zelo težko upremo.
Prav dobra osebna karizma naj bi bila baje tista čarobna palčka, ki bi lahko odprla vrata do uspeha tako pri nadzoru sebe kot, zanimivo, tudi pri nadzoru nad drugimi ljudmi. Vendar pa so resnici na ljubo motivi, s katerimi se ljudje odpravljamo na pot razkrivanja svoje karizmatičnosti, pogosto precej različni.
Od treme pri nastopanju pred ljudmi prek želje po dopolnitvi znanja o delovanju človeške psihe pa vse do želje po učinkovitejšem vplivanju na druge.
Prav slednjo,željo po boljšem vplivanju na ljudi, ljudje pogosto povezujejo z dajanjem nasvetov. Torej učinkovitost delovanja drugih želimo povečati tako, da jim govorimo, kaj in kako naj delajo.
Oboževana dejavnost
profimedia
Pri nasvetih ohranimo trezno glavo ne glede na strokovnjake.
Pravzaprav je zanimivo, da ljudje zares obožujejo dajanje nasvetov. O vsem, komurkoli, kadarkoli. Na neki način lahko zapišemo, da je mnenje drugih pravzaprav najcenejša dobrina na tem svetu. Mnenje prijateljev, znancev, staršev, sodelavk … vedno je dovolj ljudi okoli nas, ki nam z neskončnim veseljem priskočijo na pomoč. Tudi če jih za njihovo mnenje ali nasvet ne prosimo. Neutrudno so nam sposobni dajati svoja mnenja in nasvete o tem, kako je treba kaj narediti, kako je treba kakšen problem razrešiti, kam je treba iti in podobno.
Mogoče si res lahko rečemo, da je to nekakšen del človeške narave. Vseeno pa je kljub vsemu znanju in izobrazbi na trenutke prav grozljivo, kako malo ljudi se pri svojem deljenju nasvetov zanaša na dokazane trditve in strategije. Torej na takšne temelje, na podlagi katerih bi lahko upravičeno pričakovali spremenjeno obnašanje in delovanje ljudi v njihovi okolici.
Če želimo resno in trajno vplivati na druge, se moramo premakniti s polja dajanja nasvetov na polje dajanja zgledov.
Zamislite si sledeče: sogovornik vam po tem, ko ste mu svetovali ali zgolj povedali svoje mnenje o neki (problematični) zadevi, reče: »Da, točno tako bom storil. Do smrti sem ti hvaležen za tvoje mnenje o tem. Nikoli več ne bom deloval drugače.« Lepo, kajne!
Kolikokrat pa se vam je kaj takšnega že zgodilo? Verjetno ne prav velikokrat. Pravzaprav lahko z veliko gotovostjo zapišem, da deljenje nasvetov redko deluje. Še huje. Pogosto ima prav nasprotni učinek.
Pred kratkim smo med pogovorom s prijatelji ob nedeljski kavici poslušali prijateljico, ki je zavzeto razpravljala o hujšanju. V ospredju je bilo seveda pravilno prehranjevanje in podjetje, katerega pripravke in prehranska dopolnila navdušeno prodaja. Svetovala nam je, naj si na internetu preberemo sestavke o vsem tem, pogledamo priporočila, mnenja drugih ...
Verjetno nas ni bilo prav veliko, ki smo si potem res prebrali predlagane zapise in pregledali posnetke. No, jaz si jih že nisem.
Boj za svobodo
profimedia
Ne dajajmo nasvetov, ampak zglede.
Toda zakaj tako dobronameren nasvet ni dobrodošel? Zakaj nasvete dejansko tako redko upoštevamo?
Raziskave kažejo, da se v trenutku, ko slišimo mnenje ali nasvet, na neki način začnemo vesti samozaščitno. Kljub dobrim namenom svetovalca se ves čas bojimo, da bomo ob upoštevanju nasveta izgubili nekaj svobode. Svojo svobodo pa želimo ohranjati kljub temu, da je lahko nasvet dober in tudi dobronameren.
Zanimivo je, da se tega dejstva zaveda tako malo »strokovnjakov«. Vprašanje, ki se nam ob tem ponuja kar samo, seveda je, kaj potem deluje.
Če želimo resno in trajno vplivati na druge, se moramo premakniti s polja dajanja nasvetov na polje dajanja zgleda. Torej v polje osebne karizme.
Za takšno trditev imam vsaj še en dober razlog. Gre za čredni nagon, ki mu ljudje še kako radi podlegamo. Ko namreč ne vemo, kaj storiti, pogledamo okoli sebe in po navadi storimo tisto, kar počne večina ljudi.
Če je zgled pozitiven, navdihujoč, če nas podpira pri naših naporih (oziroma vsaj mislimo, da nas), potem mu sledimo še z večjim veseljem. Iz tega sledi preprost (in tudi že mnogokrat slišan) sklep: če želimo spremeniti razmišljanje in obnašanje pri drugih, se najprej sami obnašajmo in delujmo tako, kot si želimo za druge.
Prava pot
Mnenje drugih je pravzaprav najcenejša dobrina na tem svetu. Njena vrednost je praktično nič.
Razvoj osebne karizme je zagotovo prava pot do učinkovitega vplivanja na druge. Po mojem mnenju – hehe, kaj sem že dejal o mnenjih drugih? – verjetno celo edina, ki bo spremembe v življenja drugih vnašala trajno. Je pa tudi res, da je pot razvoja osebne karizme pravzaprav pot osebnostnega razvoja.
To pa mnogim žal predstavlja težavo. Ne gre za pomnjenje trikov in strategij, kako usmerjati druge. Gre najprej za vpeljavo trajnih sprememb pri sebi.
Naj za konec omenim, da v zavodu Delta v Ljubljani trenutno poteka vpis v jesensko skupino Delta Life Coaching Akademije. Pridružite se lahko izobraževalnemu procesu za pridobitev certifikata na področju osebnostnega razvoja. Gre predvsem za razumevanje notranjih mehanizmov, ki nadzorujejo našo srečo, veselje in mir, ki ga potrebujemo v življenju zato, da smo lahko bolj uspešni na vseh področjih.
profimedia
