Ves znanstveni svet je bil v veselem pričakovanju odkritij Keplerjevega teleskopa, in nihče ni bil razočaran. Na novo so odkrili več kot 1000 planetov in kar devet od teh jih leži v tako imenovani coni življenja.
Nasa
Da znanstveniki potrdijo, da gre res za planet, morajo opraviti izjemno natančne analize podatkov.
Keplerjev teleskop je bil lansiran leta 2009 in od takrat so prek njega opazovali več kot 150 tisoč zvezd, v enem delčku naše galaksije. Kepler je zaznal kar 1284 novih planetov in tako podvojil število znanih planetov izven našega osončja. In kot že rečeno, vsaj devet jih leži v tako imenovani coni zlatolaske.
Cona zlatolaske se imenuje po priljubljeni pravljici o Zlatolaski, ki je prišla v medvedjo kočo ter medvedom pojedla kašo (ena je bila prevroča, druga premrzla, tretja pa ravno pravšnja). Podobno je s planeti; če so ti preblizu svoje zvezde, je temperatura previsoka in življenje, kot ga razumemo, ni mogoče. Isto velja za planete, ki so od zvezde oddaljeni preveč in na njih zaradi mraza tekoča voda ne obstaja. Potem pa obstajajo planeti, ki so ravno prav oddaljeni od zvezd, da bi življenje na njih lahko obstajalo. In zahvalimo se lahko Keplerju oziroma teleskopu s tem imenom, da relativno pogosto zaznavamo planete, ki ležijo v coni življenja.
Prikaz, kako teleskop dejansko išče planete zunaj našega osončja.
Lovec na planete
Namen Keplerjevega teleskopa je iskanje planetov zunaj našega osončja, in kot lovec na planete se je res izkazal. Teleskop pravzaprav išče nove planete prek svetlobe zvezde, ki se nekoliko zatemni, ko jo preleti planet, in nato preračuna, koliko je planet oddaljen od zvezde.
»Kepler je prvi teleskop, ki je narejen, da išče manjše kamnite planete v življenjski coni,« je povedal Nasin direktor astrofizike Paul Hertz, »in zaradi Keplerja zdaj vemo, da so planeti zunaj našega osončja pogosti. Večina zvezd v naši galaksiji ima planetarne sisteme in med njimi lahko pričakujemo planete v coni življenja. Zdaj, ko smo to potrdili, smo napravili tudi prvi korak do tega, da ugotovimo, ali smo sami v vesolju.«
Seveda so znanstveniki vseskozi domnevali, da je v naši galaksiji bilijarde, verjetno na stotine bilijard planetov, a dejansko do pred kratkim o tem nismo imeli dokazov. Zdaj je to potrjeno, in čeprav odkritje ni presenetljivo, je izjemno razburljivo.
Zemlja 2.0
Glavni cilj teh raziskovanj je pravzaprav najti planet, ki bi bil karseda podoben Zemlji in na katerem bi lahko bilo življenje. In od 1284 na novo odkritih planetov je takšnih, kot smo že povedali, devet (v coni zlatolaske). Petsto petdeset jih je najverjetneje kamnitih in so približno tako veliki kot Zemlja (približno 1,6-kratnik Zemlje). A seveda so najpomembnejši planeti v coni življenja. Trenutno poznamo 21 planetov zunaj našega vesolja, ki so v coni življenja. Seveda pa mi gledamo na življenje s stališča, kot ga poznamo na Zemlji, a nikakor ne moremo povedati, v kakšnih oblikah vse se lahko razvije življenje.
Nasa
Deset planetov, ki jih je na novo odkril Keplerjev teleskop.
Preverjanje planetov
Da znanstveniki potrdijo, da gre res za planet, morajo opraviti izjemno natančne analize podatkov. Pri tem pogosto uporabljajo tudi teleskope na Zemlji. Prav tako morajo »objektu« še nekaj časa slediti, da lahko dokončno potrdijo, da gre res za planet. V veliko pomoč jim je Kepler, ki že ima katalog do zdaj odkritih planetov, in prek teh podatkov ter posebnih simulacij lahko raziskovalci predvidevajo, kje bodo novi planeti.
»Kandidate za planete lahko primerjamo s krušnimi drobtinami,« je dejal raziskovalec Timothy Morton. »Če vržemo po tleh nekaj večjih drobtin, jih bomo brez težav pobrali vsako posebej. Če pa po tleh posujemo polno vrečo majhnih drobtin, bomo potrebovali metlo. Statistične analize so naša metla.« Trenutni Keplerjev katalog vsebuje 4302 planeta. Vendar predvidevajo, da jih je okoli 700 »prevarantov«, 1327 pa jih je že preverjenih. »Ko je Kepler začel z delom, smo mislili, da so prevaranti dokaj pogosti,« je dodal Morton, »a smo čedalje boljši pri identifikaciji.«
Nasa
Odkritja Keplerjevega teleskopa so res izjemna.
Konec misije
Keplerjeva misija se bo končala leta 2017, nato pa bosta njegovo iskanje prevzela TESS (Transiting Exoplanet Survey Satellite) in James Webb Space Telescope, ki naj bi začela delovati leta 2018. Tudi njuna naloga bo iskati planete, predvsem v upanju, da bi odkrili življenje. TESS bo planete iskal na podoben način kot Kepler, le da bo pregledoval celotno »nebo«, osredotočal pa se bo na najsvetlejše zvezde, ki jih bo opazoval vsako po 30 dni. Teleskop James Webb pa bo lahko opazoval velike eksoplanete in zaznaval svetlobo zvezd prefiltrirano skozi planetovo atmosfero. To bo omogočilo pregled sestave atmosfere in analizo plinov, ki bi lahko ustvarili biološki ekosistem.
Koliko planetov?
Pri Nasi ocenjujejo, da je v naši galaksiji na stotine milijonov planetov, ki so tako veliki kot Zemlja in se nahajajo v coni življenja. Kmalu ne bomo več gledali v nočno nebo in videli samo zvezd, ampak se bomo dejansko zavedali, da strmimo v planetarne sisteme, ki lahko skrivajo življenje. Če pogledamo samo število potencialnih planetov v naši galaksiji, se zdi, da bi bilo skoraj nemogoče, da bi bila Zemlja edina sposobna življenja. Vprašanje pa je, kako je z inteligentnimi bitji, saj bi bilo precejšnje naključje, da bi več različnih civilizacij obstajalo ob istem času.
Nasa
Nasa
