Kratkovidnost naj bi ponekod dosegla epidemične razsežnosti. Nekdaj je bilo kratkovidnih med 10 in 20 odstotkov Kitajcev, danes pa tudi do 90 odstotkov najstnikov in mlajših odraslih.
/
Vzrok za kratkovidnost je rahlo podolgovata očesna leča, ki preveč lomi svetlobo. Namesto da bi se ta zbrala v točki na površini očesne mrežnice, je ta točka malo pred njo.
V Seulu je kratkovidnih 96,5 odstotka 19-letnih moških. Število kratkovidnih se je povečalo tudi drugod po svetu. V ZDA in Evropi je kratkovidnih še enkrat toliko mladih odraslih, kot jih je bilo pred polovico stoletja. Če bo šlo tako naprej, bo do konca desetletja kratkovidna tretjina svetovne populacije, kar pomeni 2,5 milijarde ljudi. Izdelovalci očal in kontaktnih leč si že manejo roke. Kot tudi dežurni godrnjači. Povečanje števila kratkovidnih sovpada z vzponom računalnikov oziroma še bolj pametnih telefonov. Za nekatere je to zadostni dokaz, kje tiči razlog.
Profimedia
Fotografija je simbolična.
Če bi bili otroci več na prostem, bi imeli tudi manj časa za »tehnološke« naprave, za vsak primer, če imajo tudi te kaj pri nastanku kratkovidnosti. In nikar ne berite knjig pri slabi luči!
Zmeda s pojmi
Kratkovidnost je okvara vida, zaradi katere ne moremo izostriti oddaljenih predmetov. Da vidimo ostro, mora očesna leča lomiti svetlobo, da se zbere v točki na površini očesne mrežnice. Če leča lomi premočno, točka ni na površini mrežnice, temveč nekoliko nad oziroma pred njo. Svetloba se že malo razprši (»zadeta« površina na mrežnici je večja), zato vidimo megleno. Obratna je daljnovidnost, pri kateri leča lomi preslabo in je točka za mrežnico. Medtem ko je daljnovidnost starostna nadloga, se kratkovidnost najpogosteje pojavi v puberteti, ko oko raste. Zato statistika govori o kratkovidnih mladih odraslih.
Eskimi poskusni zajčki
Pojav kratkovidnosti so že leta 1969 raziskovali pri Eskimih. Dognali so, da je njena pojavnost v izoliranih skupnostih manj kot dvaodstotna. Kratkovidnih pa je bila polovica vnukov teh ljudi, kar so znanstveniki sprejeli kot dokaz, da se vzrok za kratkovidnost skriva v okolju. Oziroma dolgih urah, ki jih preživljamo pred knjigami in računalniškimi zasloni. Takšno razmišljanje se sliši logično, saj je kratkovidnost najbolj razširjena v Aziji, kjer so šolske obremenitve največje. Problem je bil videti rešen, ker so tudi nadaljnje raziskave potrjevale, da več branja dviguje tveganje za kratkovidnost. A žal je bila ta razlaga napačna.
Preveč smo notri in malo zunaj
Raziskave ob prelomu tisočletja so pokazale, da je razlog drugje. Kratkovidnost je posledica manj časa, ki ga preživimo na prostem. Več smo zunaj, bolje vidimo. Natančno pa ne vemo, zakaj. Večina znanstvenikov meni, da je razlog sončna svetloba, saj naj bi močna svetloba pripomogla k pravilnemu razvoju očesa. Svetloba vpliva na proizvodnjo hormona dopamina na očesni mrežnici. Manj je svetlobe, manjša je proizvodnja hormona. Zaprti prostori pa so tudi stokrat manj svetli v primerjavi s svetlobo zunaj, kadar sije sonce. Druga teorija je povezana s »treniranjem« očesa. Zunaj mora oko nenehno ostriti predmete na različnih, tudi zelo velikih oddaljenostih, v zaprtem prostoru pa je v najboljšem primeru omejeno na nekaj deset metrov.
Profimedia
