Skrivnostni dogodek je 22. avgusta 1986 povzročil smrt več kot 1000 ljudi, ki so v glavnem umrli tam, kjer so v tistem trenutku pač bili. Kdo ali kaj je bil skrivnostni morilec?
Smrtonosni CO2 v jezerih.
Moški iz Kameruna se je nekega jutra leta 1986 s svojim kolesom odpravil iz vasi Wum proti Nyosu. Na poti je najprej opazil mrtvo antilopo. Ni je hotel pustiti na cesti, zato jo je pobral. Ko je pot nadaljeval, je opazil še več mrtvih živali. Ustavil se je ob nekih kočah, saj je hotel vprašati ljudi, ali vedo, kaj se je zgodilo, na svojo grozo pa je našel samo trupla. Peš je zbežal nazaj proti svoji vasi.
Nekaj velikega
Ko je prišel do svoje vasi, so tja že prispeli prvi preživeli. Lahko so povedali samo, da so zaslišali nekakšno zamolklo eksplozijo ali grmenje v daljavi in zavohali nenavaden vonj. Takrat so padli v nezavest. Ko so se zbudili, so okoli sebe našli samo trupla.
Nyos leži v precej odročnem delu Kameruna, zato je trajalo več dni, da so do tja prišle medicinske ekipe. Ob prihodu na kraj dogodka so ugotovili grozljive razsežnosti neznane katastrofe. Mrtvih je bilo vsaj 1800 ljudi (gre le za oceno), poginilo je tudi okoli 3000 glav živine ter številne živali v naravi. Ugotovili so, da so umrla vsa živa bitja v radiju več kilometrov. Karkoli je že ubilo ljudi in živali, je tako hitro, kot je prišlo, tudi izginilo.
Ob jezeru je umrlo vsaj 1800 ljudi, verjetno pa mnogih žrtev niso nikoli našli.
Znanost na delu
Vest o katastrofi se je nato hitro razširila in znanstveniki z vsega sveta so prišli raziskovat, kaj se je zgodilo. Trupla niso dala veliko odgovorov. Na njih ni bilo fizičnih poškodb, prav tako ni bilo znakov radiacije, kemičnega orožja ali strupenih plinov. Na žrtvah ni bilo znakov o tem, da bi pred smrtjo trpele. Kot kaže, so preprosto omedlele in umrle.
Edini resni namig je pravzaprav dala okolica. Vsi smrtni primeri so se zgodili v bližini jezera Nyos, ki ga nekatera okoliška plemena imenujejo »slabo jezero«. Po legendi naj bi se pred davnimi časi iz jezera dvignili zlobni duhovi in ubili vse ljudi, ki so živeli v vasi ob jezeru. Poleg tega je bilo več smrtnih žrtev v bližini jezera. Tako so znanstveniki domnevali, da je »smrt« nekako morala priti iz jezera. Tudi jezero je dalo delni odgovor. Drugače dokaj čista voda se je spremenila v umazano rdečo.
Dokaj čista voda se je spremenila v umazano rdečo.
Jezero Nyos
Tri smrtonosna jezera Kolikor vemo, na svetu obstajajo samo tri jezera, ki lahko proizvedejo smrtonosno količino ogljikovega dioksida: Nyos, Monoun in Kivu.
Jezero ima premer okoli tri kilometre ter je na najglobljem delu globoko okoli 230 metrov. V bistvu gre za ognjenik, ki ga je napolnila voda. Bi lahko katastrofo povzročil izbruh vulkana, v katerem se je nabralo toliko strupenih plinov? Takšen izbruh bi bil izjemno glasen, poleg tega bi povzročil močne potrese, a preživeli o čem takšnem niso poročali. Preverili so tudi podatke o seizmični aktivnosti, a niso našli nič posebnega. Naslednji namig so preiskovalci dobili od oljnih svetilk. Prav vse so bile ugasnjene.
Voda v jezeru
Prvi korak je bil testiranje vode iz različnih globin jezera. Rdeča barva na površju je bilo razkrojeno železo, ki ga navadno pričakujemo na dnu jezera. To je pomenilo, da so se sedimenti na dnu jezera zmešali in prišli na površje. Prav tako so na površju zaznali večje količine ogljikovega dioksida, ko pa so to preverili blizu dna, so bile količine tega plina skoraj neverjetne.
Jezero je na liter vode vsebovalo kar pet litrov raztopljenega ogljikovega dioksida (CO2). Takrat so postavili teorijo, da magma v vulkanu še zmeraj dovaja ogljikov dioksid v jezero in tudi okolico. To sicer ni nič nenavadnega, takšne pojave najdemo po vsem svetu, nenavadno pa je, da CO2 ni uhajal iz jezera, temveč se je nabiral na dnu. Vzrok za to je, da je jezero izjemno mirno, torej praktično brez tokov in valov. Prav tako ima konstantno temperaturo. Pri drugih podobnih jezerih veter, tokovi ter mešanje tople in mrzle vode potiskajo CO2 iz jezera, v Nyosu pa se je ta samo kopičil na dnu.
Katastrofa
Obstaja namreč določena količina CO2, ki se lahko nakopiči v vodi. Ko je količina presežena, CO2 izbruhne na površje. Prav to se je zgodilo leta 1986. CO2 je brez barve, vonja in ni strupen, problem pa je v tem, da je težji od zraka. Če ga je preveč, izpodrine zrak in sledi zadušitev. Že 10 odstotkov CO2 je lahko za človeka smrtonosnih in že pet odstotkov tega plina pogasi ogenj.
Ni edini primer
Leta 2001 so na dno jezera vstavili cev in iz njega začeli črpati CO2.
15. avgusta 1984, le dve leti pred katastrofalnim dogodkom, je prišlo do podobnega izbruha v bližnjem jezeru Monoun. Takrat je umrlo 37 ljudi. A ker je bil dogodek dovolj majhen, ni pritegnil mednarodne pozornosti. Izbruh v jezeru Nyos je bil seveda precej večji. Znanstveniki so izmerili, da je jezero sprostilo okoli 1,2 kubična kilometra CO2.
Preprečevanje
V znani zgodovini je to šele drugi primer, da je CO2 iz jezera ubil toliko ljudi. Strokovnjaki verjamejo, da so na Zemlji le tri jezera, ki lahko ustvarijo smrtonosne količine CO2. To so Nyos, Monoun in Kivu. Kamerunska vlada je evakuirala prebivalce okoliških vasi, znanstveniki pa so naslednje desetletje premišljevali, kaj bi storili, da se kaj takšnega ne bi ponovilo. Leta 2001 so na dno jezera vstavili cev in iz njega začeli črpati CO2. Med letoma 2001 in 2006 se je vsebnost CO2 v jezeru zmanjšala za 13 odstotkov, kar je izjemno malo, in nova katastrofa se lahko zgodi vsak čas.
Med letoma 2001 in 2006 se je vsebnost CO2 v jezeru zmanjšala za 13 odstotkov, kar je izjemno malo.
