Putinovo skrivnostno življenje

Slovenijo bo 30. julija obiskal Vladimir Putin, eden izmed najvplivnejših voditeljev današnjega časa. Čeprav je javna osebnost, pa v njegovem osebnem življenju ostajajo številne skrivnosti in nedorečenosti. Kaj pravzaprav vemo o voditelju, ki že 16 let vodi največjo državo sveta?

Putin se je rodil 7. oktobra 1952 v takratnem Leningradu, današnjem Sankt Peterburgu. Mnogo stvari iz njegovega življenja pa ostaja zavitih v tančico skrivnosti.

Nekateri so na primer prepričani, da je prvih devet let svojega življenja preživel z družino, o kateri danes javno ne govori. Tako se je že pred leti pojavila Vera Putina iz Gruzije, ki trdi, da je Vladimirja oddala, ko je bil star deset let. Vero pa naj bi nekajkrat obiskali tudi pripadniki ruske tajne službe KGB. Zgodbo so sicer v Kremlju uradno zanikali, dvomi pri številnih pa so ostali, še posebej zato, ker Putin dolga leta ni želel spregovoriti o svoji družini.

Živel v skromnih razmerah

Putin na fotografiji s svojimi starši, za katere nekateri mislijo, da niso njegovi biološki starši.

»Več vem o družini očeta kot pa o materini družini,« v uvodu svoje biografije zapiše Putin. »Prihajam iz navadne družine in tako sem živel zelo dolgo, skoraj vse svoje življenje. Živel sem kot povprečna, normalna oseba in to sem ohranil do danes,« Putin pove o svoji preteklosti. V biografiji sta kot uradna starša omenjena Vladimir Spiridonovič Putin in Marija Ivanovna Putina, oba že pokojna. Da sta to njegova prava starša, je potrdila tudi njegova učiteljica Vera Gurevič, ki je njegovo mamo opisala kot pogumno žensko, saj je Vladimirja rodila pri 41 letih, kar je bilo v tistih časih zelo neobičajno.

Krščen na skrivaj

Njegova mati ga je v času, ko je bil Stalin še trdno v sedlu, na skrivaj peljala krstit v pravoslavno cerkev. V tistem času je bilo namreč to prepovedano. Njegov oče je bil ateist in član komunistične partije. Putin pa naj bi postal veren, ko mu je v devetdesetih letih zgorela hiša. Takrat naj bi bila ena redkih stvari, ki niso zgorele, prav pravoslavni križ. Verjetno pa je k temu pripomoglo tudi njegovo zavedanje, da bo lažje vladal, če bo bližje cerkvenim krogom, s katerimi si njegov predhodnik Boris Jelcin ni bil tako blizu kot on.

Skrivnosti zasebnega življenja

Putin skriva podrobnosti svojega zasebnega življenja. Uradno ima dve hčerki, Katerino in Marijo, iz prvega zakona s svojo ženo Ljudmilo Putin. Dolgo časa se ni vedelo, ali sta še vedno skupaj, naposled pa so javnosti razkrili, da sta se ločila. Do svojih hčera je Putin zelo zaščitniški in ju je vedno skrival pred javnostjo, zato se o njiju ve bore malo. Na fakulteto v Sankt Peterburgu, kamor je hodil tudi njun oče, sta se vpisali z lažna imenoma, niti sošolci niso vedeli, kdo sta.

Katerina, rojena leta 1986, je študirala orientalistiko in japonščino. Pred tremi leti se je v zastraženem smučarskem središču severno od Sankt Peterburga poročila z bogatim Kirilom Šamalovim, sinom dolgoletnega Putinovega prijatelja. Manj pa se ve o leto dni starejši hčerki Mariji, ki naj bi živela na strogo varovanem območju blizu ameriške ambasade v Moskvi. Poročena je z nizozemskim poslovnežem Jorritom Faassenom in nosi njegov priimek.

Kdo je njegova trenutna spremljevalka?

Profimedia

33-letna Alina Kabajeva naj bi bila spremljevalka Putinova spremljevalka, imela pa naj bi tudi skupne otroke, kar uradno nikoli niso potrdili.

Svojo ženo naj bi zapustil zaradi danes 33-letne uspešne gimnastičarke, Tatarke Aline Kabajeve, ki je 30 let mlajša od njega. Prav toliko let, kot je mlajša, pa je bil poročen s prvo ženo. Od leta 2007 do 2014 je bila Alina poslanka v stranki Vladimirja Putina. Mediji ugibajo, da naj bi imela s Putinom že tri otroke. Marca lani naj bi Alina rodila otroka v švicarski bolnišnici v Luganu. Prav takrat naj bi za 10 dni izginil tudi Putin, zaradi česar so nekateri celo domnevali, da je umrl. Že pred tem so mediji poročali, da naj bi imela hčerko in sina. Tudi te informacije uradni predstavniki Kremlja vztrajno zanikajo, prav tako razmerje z Alino.

Uslužbenec tajne službe

Kar 16 let je Putin služboval tudi kot član zloglasne tajne službe KGB, kjer pa se ni prebil do višjih položajev. Višji KGB-jevci so ga sicer videli kot ambicioznega človeka, toda vanj niso verjeli, ker sam ni verjel v idejo komunizma. S prevzemom najvišjih funkcij je pokazal, da so imeli še kako prav. Leta 1999 pa je tudi dejal, da ne verjame v komunizem, označil ga je za »slepo ulico, daleč stran od dominantne civilizacije«.

Od 1985. do 1990. leta je vohunil v vzhodnonemškem Dresdnu, kjer je imel lažno identiteto prevajalca. Pred padcem berlinskega zidu naj bi leta 1989 zažgal vse tajne dokumente, da ti ne bi prišli v roke demonstrantom. Leta 1991 je zapustil KGB in se začel poklicno ukvarjati s politiko, kjer se je postopoma povzpel do predsedniškega kabineta.

Že 16 let na vodilnih položajih

Reuters

Putinu mandat poteče leta 2018. Če bo vnovič kandidiral in bil izvoljen, bo na oblasti preživel 24 let. Slika je iz dneva izvolitve leta 2000.

»Dva ali tri tedne pred novim letom me je gospod Jelcin poklical in povedal, da se je odločil odstopiti. To je pomenilo, da bom sam postal začasni predsednik,« se Putin spominja klica, ki je, kot se je kasneje pokazalo, naznanil, da bo za dolgo časa postal najpomembnejši mož v državi. 26. marca 2000 je bil s 53,4 odstotka glasov že v prvem krogu izvoljen za predsednika.

Putin je danes politik premišljenih potez, ki se zna obdržati na oblasti. Kar 16 let je namreč že na oblasti, kar se v demokratičnih ureditvah dogaja izjemno redko. Šestletni predsedniški mandat mu poteče čez dve leti.

Na Zahodu se prerado pozablja, da se mu je uspelo tako dolgo obdržati na oblasti tudi z izboljševanjem standarda ljudi. V preteklosti je tako na primer zagovarjal dvig plač učiteljev na raven povprečne plače in dvig plač v javnem sektorju, kar bi od politikov na Zahodu težko pričakovali. Gospodarska rast je v času njegovih mandatov poskočila za kar petkrat. Tudi o kar 83-odstotni podpori, ki jo uživa, lahko zahodni voditelji samo sanjajo.

Ne sledi politikam Zahoda

Čeprav Putina na Zahodu slikajo v vseh mogočih groznih podobah, pa se je treba zavedati, da je velik del tega namenjen tudi propagandi, ki ga želi čim bolj očrniti, ker v nasprotju z mnogimi voditelji slepo ne sledi interesom Zahoda. Temu je bil mnogo bolj naklonjen njegov predhodnik Boris Jelcin, ki je poceni razprodal premoženje, od česar so imele koristi številne zahodne korporacije.

Dovolj zgovoren podatek o tem, kam so pripeljale reforme, je podatek, da je leta 1989 dva milijona Rusov živelo pod pragom revščine, v drugem delu devetdesetih pa je bilo takih že neverjetnih 74 milijonov. Leta 1994, ko so bile Jelcinove reforme na višku, je stopnja samomorov poskočila za dvakrat, število kriminalnih dejanj pa se je početverilo.

Dvoličnost voditeljev

Številne očitke, ki letijo na Putinov račun, bi lahko pripisali tudi voditeljem, ki v imenu demokracije in človekovih pravic še bolj pogosto sledijo svojim interesom na škodo prebivalstva. Isis, begunci v Sredozemlju, razrušena mesta in konflikti so posledica vojaških napadov, ki so se začeli z napadom na Irak.

Ravno pretekli teden je bilo objavljeno poročilo britanskega diplomata Johna Chilcota, da pred napadom Iraka niso bile izčrpane vse miroljubne možnosti. V nasprotju s Putinom pa voditelji Blaira in Busha, kot najbolj odgovorna za napad, niso tako demonizirali kot Putina zaradi pripojitve Krima ali vojaške letalske intervencije v Siriji.

Obisk v slovenskem interesu

Obisk Putina v Sloveniji je dobrodošel za poglabljanje stikov z Rusijo. To je tudi v slovenskem strateškem interesu, tudi zato, ker na tem tržišču uspešno posluje naš državni gigant Krka. Slepo sledenje ZDA, imperiju v zatonu, dolgoročno ne bi smela biti prioriteta naše države. Zdi se, da se tega zaveda tudi zunanji minister Erjavec. Putinov obisk v Sloveniji konec meseca bo zato priložnost več za poglabljanje odnosov z enim izmed novih globalnih akterjev, ki pridobivajo na pomenu in moči.