Novice Svet24

Vsaka magija je poskus uporabe nadnaravne moči, ki jo človek dobi s pomočjo magičnih postopkov. Ti magični postopki imajo neposreden in avtomatičen vpliv na človeka in naravo. Zgodovino magije je nemogoče obravnavati ločeno od zgodovine religije ali znanosti. Bistvena razlika med religijo, znanostjo in magijo pa je ta, da gre pri religiji predvsem za čaščenje nečesa in pri znanosti za razlaganje nečesa, medtem ko magija pomeni ukazovanje – naravi in človeku.

MAGIJA PRAČLOVEKA

Vera v magijo je pračloveku pomagala pri povezovanju v skupnost in ji je dala moč, da njeni člani zavrnejo nadnaravno zlo, ki jih je plašilo. Povečala je njihovo odločnost in jim vlivala samozaupanje. O magiji pračloveka nam govorijo predvsem stenske slike v jamah, kjer so praljudje iskali zatočišče. Na stene so risali živali, ki so ranjene z orožjem, in pri tem trdno verovali, da se bo vsebina slik uresničila v naravi– njihove puščice bodo z lahkoto pobile plen. V nekaterih jamah na slikah prepoznamo ljudi, ki nosijo živalske maske. Verjetno so predzgodovinski čarovniki, ki so si nadeli živalske kože in v ritualih oponašali živalske glasove ter tako poskušali pridobiti oblast nad živalmi. Verovali so, da bodo ti obredi pračloveku omogočili dober ulov, saj bodo črede divjih živali zelo številne, v določenih trenutkih pa manj pozorne na lovce, saj bodo začarane.

Primitivna plemena v Aziji in Afriki še danes lovijo divjad tako, da se maskirajo z živalskimi maskami in se poskušajo neopazno približati čredam. Najzanimivejšo stensko sliko so našli v jami Trois Freres na jugu Francije. Predstavlja lahko boga ali pa čarovnika, ki nosi živalsko kožo in rep, na glavi pa ima masko sove z jelenjimi rogovi.

ŠAMANI

Vrače predzgodovinskih plemen imenujemo šamani. To so bili posamezniki, ki so imeli nenavadne sposobnosti: imeli so nadnaravno moč, lahko so videli v prihodnost, vedeli so, kaj se istočasno dogaja v zelo oddaljenih krajih, lahko so ljudi zdravili ali jim priklicali bolezen. Šamanizem je bil zelo razširjen od Skandinavije do Indonezije, poznali so ga tudi Indijanci v Severni Ameriki. Še danes obstaja ponekod v Sibiriji, vendar je slabo raziskan, saj so bile državne oblasti takšnim proučevanjem močno nenaklonjene.

Šaman je strokovnjak za vse svete in skrivnostne stvari, ki jih je lahko spoznal s pomočjo svojih tajnih moči, ki jih običajni ljudje nimajo. Šamani so trdili, da v transu izstopijo iz svojega telesa in potujejo na zelo oddaljene kraje ter tam opazujejo dogodke. Lahko se povzpnejo v nebo ali pa v podzemlje – v svet mrtvih in duhov. Tam se jim razkrijejo pravi odgovori na zastavljena vprašanja. Šamani lahko lebdijo v zraku, istočasno jih ljudje lahko vidijo na različnih krajih. Vidijo v bodočnost, lahko postanejo nevidni, lahko ubijajo na daljavo, lahko se spremenijo v kakšno žival.

Skratka, vse te sposobnosti so jih naredile za najpomembnejše ljudi v družbi, za posrednike med bogovi in ljudmi, vsaj v davnih časih, ko so ljudje verjeli v njihove nadnaravne sposobnosti. V tem obdobju magija ni služila interesom posameznika, temveč so jo uporabljali za splošen napredek celotne skupnosti. Sestavni del magičnih obredov je bil ples oziroma poskakovanje, ki je ustvarjal ekstazo oziroma nadnaravne fizične moči, simboliziral pa je tudi seksualnost in oplojevanje ženske.

MAGIJA STARIH GRKOV

Prostitutke so se zbirale okoli svetišč boginje plodnosti, ljudje pa jih niso zaničevali, saj so verjeli, da njihova aktivnost prinese obilno žetev.

V stari Grčiji so menade, častilke boga Dioniza, ponoči v transu dirjale po pobočjih gričev. Nosile so maske in odete so bile v živalske kože, povite z bršljanom, v rokah so držale kače ali pa si jih celo vpletle v lase. Ko je obred dosegel vrhunec, so kače raztrgale in jih surovo pojedle. Na začetku so verjetno žrtvovali ljudi in so kače žrtveni objekt postale šele v poznejših obdobjih. Menade so verovale, da jedo samega Dioniza, ki jih napolni z nadnaravno močjo in tako napravi neobčutljive za bolečino. Tako so v rokah lahko držale žerjavico, ne da bi se opekle.

SPOLNOST IN MAGIJA

V tem času je bil seks sestavni del magije. Pripomogel je k večji vitalnosti in plodnosti ter blagostanju. Vladarji Babilona so se vsako leto tajno poročili z boginjo Ištar, ki jo je predstavljala izbrana svečenica. Ta tajna poroka in leto dni seksualnosti z »boginjo« sta po verovanju Babiloncem prinesla plodnost zemlje in napredek države. Le malokdo ve, da se je prav iz teh obredov sčasoma razvila prostitucija. Prostitutke so se zbirale okoli svetišč boginje plodnosti v Mezopotamiji, Mali Aziji, Siriji in Egiptu, ljudje pa jih niso zaničevali, saj so verjeli, da njihova aktivnost prinese obilno žetev.

MNOGE SKRIVNOSTI

V tem času je vladar Azije predstavljal središče magije. S tem pa je bil tudi zelo izpostavljen magičnim urokom sovražnikov. Perzijski vladarji so zato vedno uživali hrano za zaveso, ki jih je zaščitila pred magijo. Med obedi so bili namreč najbolj ranljivi. Zaradi zaščite pred škodljivimi uroki so se imena egipčanskih faraonov vedno zapisala v zaščitni okvir. Nekateri vladarji v Aziji so za prvih sto dni vladanja na prestol postavili svojega dvojnika. Tako so morebitni zli uroki zadeli njega, in če je preživel tudi teh sto dni, so ga potem usmrtili.

dreamstime

Egiptologi so razkrili: če so faraonom nadnaravne moči začele usihati, so jih usmrtili, največkrat so jih zadavili ali celo razčetverili.

Stari zapisi nam pripovedujejo, da so faraoni lahko z ukrivljeno palico našli vodo v puščavi, kar je bilo v puščavskem Egiptu zelo pomembno. Skrivnost odkrivanja vode so skrbno čuvali in jo prenašali iz roda v rod. Če so njihove nadnaravne moči začele usihati, so jih usmrtili, največkrat so jih zadavili ali celo razčetverili, na njihovo mesto pa je prišel mlajši vladar, poln magičnih energij. Da bi faraoni preprečili tako krut konec, so se oblačili v magična oblačila, za slovesnosti pa so si nadeli tudi kozjo brado in živalski rep.

Izum pisave je bil le dodatno orožje magov. V pradavnini je bila večina ljudi nepismena, pravzaprav so znali brati in pisati le svečeniki in visoki državni dostojanstveniki, kar je skrivnost pisave samo še povečalo. Učinek pisave je bil večji, če so besede zapisali v dragocene materiale: zlato ali drago in poldrago kamenje. Grki so to pisavo poimenovali hieroglifi, kar pomeni »sveta rezbarija«. Hieroglifi so močno magijsko avro ohranili vse do današnjih dni.