Do krčenja je prišlo desetletja po tem, ko je bil sklenjen sporazum za postopno opuščanje določenih onesnaževalcev.
Strokovnjaki so v raziskavi ugotovili, da se je od leta 2000 septembrska ozonska luknja skrčila za štiri milijone kvadratnih kilometrov. Gre za območje v velikosti Indije.
"To je veliko presenečenje," je v intervjuju za Science Magazine dejala vodja raziskave Susan Solomon, atmosferska kemičarka s Tehnološkega inštituta Massachusettsa. "Nisem pričakovala, da se bo to zgodilo tako zgodaj."
Rekordno velikost je luknja dosegla oktobra 2015, a Solomonova in njeni sodelavci domnevajo, da je to posledica izbruha vulkana Calbuco v Čilu.
Na poti okrevanja
Skupni trend okrevanja je postal očiten, ko so znanstveniki preučili meritve satelitov, kopenskih instrumentov in vremenskih balonov. Pri tem so upoštevali septembrske meritve, ne oktobrskih, ko ozonska luknja navadno doseže največjo velikost.
"Menim, da smo se vsi, vključno z menoj, preveč osredotočali na oktober, ker je takrat luknja ogromna," je povedala Solomonova in pri tem dodala, da oktobra na velikost luknje vplivajo številne spremenljivke, med njimi drobne spremembe v meteorologiji.
Raziskava je okrevanje ozona pripisala upadanju atmosferskega klora. Ta izvira iz klorofluoroogljikovodikov (CFC) oziroma plinov, ki jo jih nekoč uporabljali hladilniki, laki za lase in ostala razpršila.
Večina sveta je leta 1987 s podpisom montrealskega sporazuma prepovedala uporabo CFC. "Zdaj smo lahko prepričani, da so stvari, ki smo jih storili, planet postavile na pot okrevanja," trdi Solomonova.
Ozonsko luknjo so znanstveniki odkrili v petdesetih letih prejšnjega stoletja.
