To je nekoliko manj od šestih let, kot je predlagalo koprsko tožilstvo. Sodišče je Škrljevi, ki je krivdo priznala, naložilo še 7500 evrov stranske denarne kazni.
Tožilka Vesna Medica je sicer zanjo predlagala enotno zaporno kazen šestih let in 10.000 evrov stranske denarne kazni. Zahtevala je tudi povrnitev okoli 45.000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi, a bo nekdanja uslužbenka upravne enote Sežana pa bo morala povrniti okoli 16.000 evrov, je dejal odvetnik Škrljeve Mitja Vezovnik.
Slednje je tožilko presenetilo, po njenem mnenju pa je prenizka tudi denarna kazen. O pritožbi na današnjo ustno razsodbo bo še razmislila.
Medtem pa je odvetnik Škrljeve sporočil, da se bo pritožil zgolj na zaporno kazen, ki je po njegovem mnenju relativno visoka. Prizadeval si bo za znižanje kazni pod pet let zapora. Na dosojeno denarno kazen in povrnitev pridobljene premoženjske koristi se ne bo pritožil, je še dejal.
Škrljeva je po besedah tožilke Medice storila nadaljevalno kaznivo dejanje ponareditve listin, s tem ko je kot referentka na upravni enoti izdala 44 ponarejenih vozniških dovoljenj različnih kategorij, pri čemer je vedela, da prejemniki dovoljenj niso opravili izpitov. V 28 primerih je prejela tudi podkupnino v različnih zneskih, ki so segali od 100 pa tudi do 16.000 evrov.
Tožilstvo ji je očitalo tudi šest kaznivih dejanj ponarejanja listin in napada na informacijski sistem za primere, ko je izdala vozniška dovoljenja v času, ko ni bila več zaposlena na upravi enoti, ob tem pa je podatke o vozniških dovoljenjih tudi vnesla v uradne evidence.
Škrljeva je v četrtek priznala krivdo in izrazila obžalovanje, predsednico sodnega senata Barbaro Franca pa pozvala, naj pri izreku kazni upošteva, da ima moža in sina, ki bo nadaljeval s šolanjem in zato nujno potrebuje mamo. Kot je še pojasnila, jo je sodni postopek "res dotolkel", dogajanje pa težko prenaša tudi njena družina.
Afera s ponarejenimi vozniškimi dovoljenji je izbruhnila že leta 2009, koprsko tožilstvo pa je lani vložilo obtožbo zoper skupno 65 ljudi. Doslej so pravnomočno obsodili deset ljudi, med njimi tudi glavna posrednika Danijela in Borisa Dodiča, ki sta si s priznanjem krivde prislužila le pogojno zaporno kazen.