Elsie Moravek se je rodila z redko motnjo, zaradi katere je bila njena leva noga deformirana in veliko krajša od desne. Ker starša Jackie in Matt Moravek nista hotela pristati na amputacijo noge in protezo, je ostala le še ena možnost, ki bi morda deklici nogo podaljšala za deset centimetrov. Žal je to pomenilo, da sta ji morala štiri mesece vsak dan trikrat zlomiti nogo.
Bala sta se, da bi bila preveč kruta do nje
»Nekaj zdravnikov nama je predlagalo amputacijo. Glede na to, kaj bi morala prestati za podaljšanje noge, nisva takoj rekla ne,« je dejala Jackie. Starša sta se bala, da bi bila preveč kruta do hčerke, a sta se na koncu odločila, da bi rada hčerki zagotovila najboljše možno življenje.
Pri tem jima je bil v veliko pomoč dr. Shawn Standard iz bolnišnice Sinai v Baltimoru. Elsie je prvo operacijo prestala, ko je bila stara le pol leta – v šest ur trajajočem posegu so kirurgi izvedli rekonstrukcijo kolena, gležnja in kolka na levi nogi. Dobila je protezo, ki je krajšo nogo povezala s tlemi. Takrat je lahko prvič shodila.
V bolečini
A to je bil šele začetek. Ko je imela tri leta, so ji z operacijo razcepili kosti v stegnu in meču. Na nogo so ji namestili zunanji fiksator z desetimi vijaki, ki so jo prebadali skozi kožo, mišice in kosti. Da bi preprečila zdravljenje, je morala Jackie ročno zategovati vijake na napravi, ki so narazen vlekli stegnenico in golenico – devet milimetrov na dan. V razpoki so ji rastle kosti, mišice in koža, njena noga pa je tako v štirih mesecih zrasla za deset centimetrov. V tem času je Elsie bila domala nepretrgoma na protibolečinskih zdravilih. »Bila sem povsem nemočna,« je povedala Jackie. »Sicer sem bila zadovoljna z napredkom, a jo je bilo težko gledati, ko je jokala zaradi bolečine. Najhujše pa je bilo čiščenje odprtih ran, kjer so bili vanjo zavrtani vijaki.«
Ne bo še konec
Tako sta njeni nogi prvič v njenem življenju postali enako dolgi. Žal pa to ne bo konec bolečin za Elsie. Rast leve noge se bo zaradi obolenja spet ustavila. Ko bo dorasla, jo čaka še en niz operacij, s katerimi ji bodo še enkrat podaljšali nogo. Staršema je hudo, a pravita, da bolje to, kot pa da bi njuna hčerka ostala brez noge.
