Predhodne ocene naraščanja gladin oceanov so problematiko podcenile za polovico, ker niso vključile celotnih učinkov dejavnikov, med drugim tudi razpadanja ledenih odej. Strokovnjaki namreč trdijo, da so napovedi, ki so jih za naslednjih 100 let pripravili pri Medvladnem odboru za podnebne spremembe (IPCC), napačne in da bo gladina oceanov dejansko zrasla za en meter in pol. Kar pa bi lahko imelo katastrofalne posledice še posebej za nižje ležeča mesta, kot sta Miami v Združenih državah Amerike in Guangdžov na Kitajskem.
S tem, ko sta se osredotočila na mejo med ledom in morji, torej na ledenike in ledene police na Antarktiki in Grenlandiji, sta DeConto in Pollard pokazala, da bi nestabilnost ledenih odej in pečin lahko pripomogla k preteklemu in prihodnjemu umikanju ledu ter posledično tudi k višjim morskih gladinam.
Spregledani mehanizmi
Napaki sta na sled prišča podnebna strokovnjaka Robert DeConto z Univerze v Massachusettsu in dr. David Pollard z Univerze v Pennsylvaniji. Kako? V svoj računalniški model sta vključila mehanizme, ki so sicer bili znani, a spregledani. Eden takšnih je tudi učinek, ki ga ima kopenska staljena voda na razpadanje ledenih polic in odpadanje vertikalnih ledenih pečin. S tem, ko sta se osredotočila na mejo med ledom in morji, torej na ledenike in ledene police na Antarktiki in Grenlandiji, sta DeConto in Pollard pokazala, da bi nestabilnost ledenih odej in pečin lahko pripomogla k preteklemu in prihodnjemu umikanju ledu ter posledično tudi k višjim morskih gladinam.
Slabo kaže
Po njunih ocenah bi lahko samo Antarktika do leta 2100 pripomogla k meter višji morski gladini in več kot 15-metrskemu porastu do leta 2500, če emisije, ki se izločajo v atmosfero, ne bodo zamejene. Sodeč po njunem scenariju bo segrevanje ozračja nadalje bolj povod za izginjanje ledu kot pa za segrevanje oceanov.
