Na današnji veliki petek so na večinsko katoliških Filipinih po tamkajšnji velikonočni tradiciji križali najmanj 17 gorečih vernikov.
Profimedia
Cerkev ne odobrava tovrstnih krvavih obredov.
Arhiv Svet24
Pogumne vernike med ritualom z žeblji pribijejo na križ, po nekaj minutah pa jih snamejo.
Krvavi rituali, ki jih Cerkev ne odobrava, potekajo vsako leto, s tem pa se Filipinci spominjajo Jezusovega trpljenja.
Pogumne vernike med ritualom z žeblji pribijejo na križ, po nekaj minutah pa jih snamejo. Med križanimi v vasi San Juan je bil tudi 59-letni ribič Willy Salvador, ki je molče prestal bolečine.
"Vem, da mi ne verjamete, vendar mi je Bog pomagal premagati depresijo," je svoj podvig pojasnil Salvador. "Tako se mu želim zahvaliti, da me je ozdravil," je dodal Salvador in povedal, da se že od leta 2006 vsako leto pusti pribiti na križ.
Križanja, ki si jih vsako leto ogleda več tisoč ljudi, so potekala tudi v sosednjih vaseh San Pedro in Santa Lucia. V San Pedru vernike križajo že 30 let.
Krute prakse postale velika turistična atrakcija
Velika noč je pomemben verski praznik na Filipinih, kjer približno 85 odstotkov prebivalstva pripada katoliški veroizpovedi. Gre za največjo večinsko katoliško državo v Aziji. Krute prakse, ki so se začele pred več kot pol stoletja, so na veliki petek postale velika turistična atrakcija. Katoliška cerkev teh običajev sicer ne podpira, a se jih ne trudi aktivno preprečiti.
"Cerkev odsvetuje tovrstna dejanja, saj je Jezus Kristus to za nas vse že pretrpel. Zato ni nobene potrebe po ponavljanju tega," je danes povedal filipinski župnik iz Manile Douglas Badong.
Arhiv Svet24
