Ameriški internetni velikan Google denimo razvija in testira svoje robote avtomobile, ki za vožnjo ne potrebujejo voznika, saj vse funkcije, potrebne za vožnjo, obvladajo sami.
Da bo robotska znanstvena fantastika res kmalu postala realnost, pa pričajo podatki o iskanju kadrov, kot so izdelovalci in vzdrževalci robotov (robot builders, tenders). Znanje za delo na področju razvoja in izdelave robotov ter njihovega vzdrževanja je vse bolj iskano, plače za omenjene inženirje se letno gibljejo tudi od 100 tisoč evrov in več. Komponente, procesorji in senzorji za robote pa se na drugi strani cenijo iz leta v leto.
Na svetu je že več kot milijon robotov, samo v Sloveniji jih je več kot 1000.
Roboti se tako praktično uporabljajo že povsod; v hišah, podjetjih, v kmetijstvu, avtomobilski in drugi industriji. Če so bili še pred nekaj desetletji znanstvena fantastika, je zdaj povsem običajno, če vidimo robota, ki kosi travo, zlaga nogavice ali nam pripravi zajtrk.
In čeprav predstavljajo »grožnjo« našim službam, nas lahko roboti nadomestijo tam, kjer smo kot ljudje najbolj v nevarnosti. In kot vse kaže, nas bodo lahko nadomestili tudi na področju, kjer je najbolj na udaru naša denarnica – pri denarju in osebnih financah.
V zadnjem času je namreč vse več govora o tako imenovanih robotskih finančnih svetovalcih. Zanje naj bi bilo značilno, da so vnaprej programirani in se, v nasprotju z nami, ne morejo čustveno odzvati na neko izredno dogajanje, saj strogo sledijo vnaprej določenim zakonitostim, ki so ključne za uspeh naših osebnih financ. Če bi tako na primer želeli predčasno prodati borzne naložbe, ker bi želeli kupiti nov avtomobil, vam robot tega ne bi pustil, saj bi že pred nakupom naložbe jasno in točno določili pogoje, pod katerimi vam robot takšno prodajo dovoli. Kot zatrjujejo snovalci robotskih finančnih svetovalcev, naj bi se korenito popravila tudi plačilna disciplina, saj naj bi finančni roboti izvrševali transakcije po vnaprej določenih pravilih, brez manipulacij in iskanja bližnjic, kot to radi počnejo ljudje brez omejitev.
Snovalci finančnih robotov dodajajo, da za zdaj roboti niso tako razviti, da bi bili samostojni, tako da trenutno še vedno potrebujejo pomoč in nadzor živih bitij. Zanimiv je na primer podatek, da naj bi že zdaj kar 70 odstotkov vseh transakcij na ameriških delniških trgih opravili računalniki z vnaprej sprogramiranimi algoritmi. Na borzah dandanes trgujejo izjemno hitri računalniki, ki merjeno v milisekundah ločijo dobre od najboljših trgovcev na svetu. Ravno hitrost na koncu odloča o tem, kdo iz igre odide kot zmagovalec in z velikim zaslužkom.
Ni kaj, tudi v panogi financ bo tehnologija prej ali slej poskrbela za pravo revolucijo, pa če nam je to všeč ali ne.
