Namesto na pričanja drugih smo se zanesli le na lastne oči in tako odšli v trgovino, kjer smo nakupili štiri pakete jajc različnih velikosti. V Intersparu smo za 10 jajc velikosti S s farme Hrvatič odšteli 1,69 evra, za 6 jajc velikosti M proizvajalca Jata 1,63 evra (za 10 takšnih jajc istega proizvajalca bi plačali 2,49 evra), za 6 jajc Jata velikost L in visoke kakovosti 2,24 evra (za 10 navadnih Jatinih jajc L + 2 gratis bi odšteli 2,59 evra) in za 10 jajc XL iz šentjurske Meje 2,58 evra. Njihova naslednja postaja je bila kuhinjska tehtnica, s katero smo preverili, ali njihova teža ustreza velikosti, v katero so zapakirana.
Jajca v istem pakiranju se po teži razlikujejo
Tako na pogled so se nam zdela jajca velikosti S in velikosti M med sabo precej podobna. A obstajajo jasna pravila, koliko mora jajce tehtati, da ga lahko uvrstimo v posamezni razred velikosti. Jajca S morajo tehtati manj kot 53 g, jajca M naj bi po pravilih tehtala od 53 do manj kot 63 g, jajca L od 63 do manj kot 73 g, medtem ko se v razred XL uvrščajo jajca, ki tehtajo 73 g in več. Opremljeni s tem podatkom smo stehtali prav vsako jajce v posameznem pakiranju in bili presenečeni. Vsa jajca so namreč ustrezala predpisani teži.
Jajca v posameznem pakiranju sicer, razumljivo, ne tehtajo enako, vendar vsa ustrezajo pravilom. Najlažje jajce v pakiranju S je tehtalo 44 g, večina pa je imela težo 52 g, kar pojasni vprašanje, zakaj so se nam jajca velikost S in velikosti M med sabo zdela skoraj neločljiva. Če bi omenjena jajca namreč tehtala samo gram več, bi se že uvrstila med jajca velikosti M. Slednja so tehtala med 54 in 59 g. Teža jajc velikosti L je variirala med 63 in 67 g, vsa XL-jajca pa so v kupljenem paketu tehtala natanko 73 g. Jajca se torej po velikosti dejansko razlikujejo in z veseljem poročamo, da vas proizvajalci pri tem ne poskušajo ogoljufati. Smo pa ob nakupu naleteli na nek drug problem, ki se nam je zdel izjemno moteč in zavajajoč.
Bodite pozorni na način reje
Bolj kot velikost in ceno jajc se nam zdi pri nakupu pametno upoštevati način reje. Izplača se izogniti baterijski reji, gre namreč za popolnoma tovarniško pridelavo jajc, ki je ponekod že lep čas prepovedana. Žal smo na trgovinskih policah ugotovili, da večina jajc pri nas izvira ravno iz baterijske reje, zato se jim tudi ob našem nakupu nismo mogli izogniti. Pri baterijski reji so kokoši strpane v majhne kletke, v katerih je njihovo gibanje zelo omejeno. Vse, kar lahko počnejo, je, da druga ob drugi ležejo jajca. Svež zrak jim je neznanka, saj ostajajo dneve in noči zaprte v kletkah. Pogosto jim celo porežejo konice kljunov, da se med seboj ne kljuvajo in poškodujejo. V Švici so takšen način reje že davno označili za mučenje živali in jo prepovedali. Drugače pa je v Sloveniji, kjer so jajca iz baterijske reje še vedno najbolj prodajana. Delno je za to kriva sama ponudba v trgovinah, ki jo v veliki večini sestavljajo tovrstna jajca, delno pa tudi neozaveščenost potrošnikov.
S 1. januarjem 2012 je sicer začela veljati uredba EU, ki za kokoši nesnice v kletkah veleva nekoliko večje (7,5 kvadratnega metra velike) kletke, a v teh je še vedno natlačenih (pre)več kokoši, ki iz kletk dobesedno nikoli ne izstopijo. Od jajc, ki jih nesejo tako obravnavane kokoši, tudi človek ne more imeti koristi.
Pazite, da ne naplahtajo tudi vas!
Omenili smo, da se baterijski reji ob nakupu jajc nismo mogli izogniti, čeprav smo pred celotno ponudbo stali kar nekaj časa, da bi našli vsaj jajca talne ali hlevske reje. Ta smo naposled našli, vsaj tako je pisalo na škatlah proizvajalca Jata, ki smo jih kupili.
Talna oziroma hlevska reja je za odtenek boljša od baterijske. Kokoši se sicer še vedno nahajajo v hlevu, ki je izpostavljen predvsem umetni svetlobi in zračenju, vendar se lahko bolj prosto gibajo oziroma jim je omogočeno brskanje po tleh in druženje s preostalimi kokošmi. Te se sicer zaradi prenatrpanosti med sabo pogosto napadajo, a vsaj niso 24 ur na dan zaprte v kletkah. Žal pa tudi tovrstna reja ne omogoča pristnega stika z naravo.
Domov smo torej odnesli dva paketa jajc Jata, na katerih je na veliko pisalo hlevska reja. Šele ko smo doma odprli pakiranje, pa smo na notranji strani škatle opazili dva oznaki načina reje. Številko 2 (oznako za hlevsko rejo) in številko 3 (oznako za baterijsko rejo!). Tako se nam kljub vsemu trudu ni uspelo izogniti baterijski reji.
Prisegamo na oznaki 1 in 0
To sta namreč številki, ki označujeta prosto rejo (1) in ekološko oziroma bio rejo (0). Kokoši iz proste reje živijo v podobnih razmerah kot tiste iz hlevske reje, a s pomembno razliko. Omogočeni so jim redni izhodi na pašnik. Če je temu dodana še ekološka oziroma bio reja, ki od ponudnika zahteva, da so kokoši krmljene z ekološko hrano, ki ne sme vsebovati gensko spremenjenih žit, antibiotikov ali drugih kemikalij, toliko bolje. Oznaka 0 vam bo hkrati potrdila, da imajo kokoši ustrezen prostor na pašniku in v hlevu, to pa je najboljše zagotovilo za kakovostno in zdravo jajce.
