Potem ko smo nakazali pomen kolobarjenja, je prav, da zapišemo nekaj tudi o mešanih zasaditvah. Izkušeni vrtnarji vedo, da nekatere vrtnine preprosto ne spadajo skupaj, druge pa si med seboj pomagajo in varujejo pred škodljivci.
Danes mnogi zelenjavo na svojem vrtu gojijo tako, da so njihove gredice pravi vzor reda in čistoče. Rastline rastejo v vrstah kot postrojeni vojaki, med sadikami je vse čisto, grede so vselej okopane, potke očiščene. Čebula je na eni gredi, solata na drugi, fižol na tretji …
S pravično zasaditvijo poskrbimo, da med počasi rastočimi vrtninami, ki jih bomo pobrali pozneje, ne bo praznega prostora.
GARTLC NAM JE LAHKO ZA VZOR
Nekoč niso poznali take preglednosti in sistematičnih zasaditev. Na vasi so bili vrtički majhni, zato so izkoristili vsak kotiček. Na omejenem prostoru so se gnetli vrtnine, cvetlice in zelišča. Vsega je bilo manj, saj so večino hrane pridelali na njivi: krompir, zelje, repo, pšenico.
Pestra združba v gartlcu je omogočala bolj zdravo rast. Kot vemo, so škodljivci in mnoge rastlinske bolezni vezani na določenega gostitelja. Če je ta prisoten v majhnem številu, potem je škode lahko zelo malo, če sploh. Tudi to naj nam bo vodilo pri razmisleku, kako napolniti vsebino naših gred na zelenjavnem vrtu.
Monokulture, torej polja z eno vrsto kulturne rastline, so veliko bolj ranljive, zato jih je treba tudi bolj »varovati« pred boleznimi s škropivi. Naš vrt pa naj bo nasprotje monokulturnih polj.
KAJ VSE VPLIVA NA KOMBINACIJE?
Zakaj je bolje saditi rastline na grede v vrsticah tako, da se izmenjujejo na primer česen ob jagodah, kumarah, paradižniku ...? Takih kombinacij je nešteto, pomagajo pa lahko na več načinov.
Profimedia
V ustrezni družbi bomo vzgojili zdrav in debel korenček.
Nekatere rastline odganjajo škodljivce s sosed, druge preprečujejo razvoj bolezni, tretje so hvaležne za dušik, ki ga sosede sproščajo s svojih gomoljčkov na koreninah, četrte rahljajo prst, pete so koristne zato, ker z velikimi listi zastirajo prst in varujejo pred izsušitvijo, in tako naprej.
Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo: "Tudi mešani posevki, cvetlice in vse drugo ne bo pomagalo, če boste uporabljali veliko kemičnih sredstev in preveč gnojili z organskimi ali mineralnimi gnojili."
Na kombinacije vpliva tudi to, kako hitro vrtnina doseže tisto fazo, v kateri je za nas uporabna. Mnogim vrtninam ne pustimo, da bi zacvetele, temveč jih porežemo, ko dosežejo določeno velikost, denimo solatnice, kapusnice, špinačnice, čebulnice oziroma lukovke. Nekatere pa morajo najprej zacveteti, oblikovati svoj plod in seme v njem, na primer stročnice in bučnice. Pri razhudnikih prav tako počakamo, da se razvijejo paradižniki, paprike in odebelijo krompirjevi gomolji. Solate, špinačo in grah porežemo ter poberemo pred poletjem, medtem ko buče počakajo na prihod jeseni.
Torej moramo upoštevati tudi čas, kako dolgo bo izbrana vrtnina rasla na gredi. Zato med vrtnine, ki bodo na gredi ostale dlje, posadimo nekaj takih, ki jih bomo hitro porabili, kot so redkvice, solate, zgodnji korenček, grah. Tako med počasi rastočimi vrtninami, ki jih bomo pobrali pozneje, ne bo praznega prostora.
Arhiv Svet24
Tako pisani in polni rastlin so bili gartlci naših babic.
In ne pozabimo: na gredah z zelenjavo ne smejo manjkati niti cvetlice niti zelišča.
MOGOČE KOMBINACIJE
Iz zapisanega je verjetno že mogoče sklepati, da je dejavnikov, ki vplivajo na kombiniranje, toliko, da bi potrebovali res obsežno tabelo s seznamom vrtnin, v kateri bi s križci označili, katere naj rastejo skupaj in katere nikakor ne smejo gojiti sosedskih odnosov.
120 centimetrov je priporočljiva širina grede, ki omogoča obdelovanje z obeh strani.
Da bi se znašli v prvem letu načrtovanja mešanih zasaditev, sem z dovoljenjem avtorice Jerneje Jošar izbral kombinacije nekaj najbolj pogosto gojenih zelenjadnic na naših vrtovih in priporočljivih sosedov. Tabela je objavljena na spletni strani www.cvetlicna.si, kjer najdete vrsto koristnih napotkov.
Profimedia
Arhiv Svet24
