Zanimivosti

Dotikanje je lahko tudi tvegano dejanje

Edvard Kadič
5. 3. 2016, 22.01
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Mirne vesti lahko zapišem, da brez dotika človek zelo težko preživi. Po eni strani gre za eno od najstarejših oblik komunikacije v našem življenju, po drugi strani pa gre za obliko komunikacije, ki je izjemno tesno povezana s kontekstom. To pomeni, da različni ljudje in različne okoliščine dajejo različne pomene istemu dotiku.

profimedia
Prvi dotiki v življenju

Z dotikom lahko sporočimo prav toliko kot z besedami, včasih celo še več. Pomislite: kaj storite, ko imate pred seboj prijatelja, ki mu je denimo pravkar umrla mama? Želite ga objeti, prijeti za roko ali se ga kako drugače dotakniti in ga vsaj malo potolažiti. Takšen dotik je veliko bolj učinkovit kot pa tisoč besed. Naša bližina govori sama zase in sporoča, da smo oseba, na katero se lahko zanese tudi v res težkih trenutkih.

Dotikanje lahko uporabljamo za različne namene. Od tolažbe, pritegnitve pozornosti, usmerjanja, pozdravljanja, poslavljanja pa vse do izkazovanja intimnih občutij in želje po poglabljanju intimnih stikov. Vseeno pa moramo ves čas biti pozorni na kontekst, v katerem poteka dotikanje. Že blag dotik ob nepravem času lahko sproži najprej rahlo nerazumevanje, ki pa se v nadaljevanju lahko hitro razvije v zelo neprijetno situacijo za oba. Dotikanju se izogibajmo toliko časa, dokler se ne razvije vsaj rahla povezava med nami in sogovornikom.

profimedia
Intimno dotikanje ima zelo veliko različnih oblik.

Na kaj moramo torej biti pri dotikanju še posebej pozorni, da bo naše sporočilo res pravilno razumljeno? Če želimo, da bo naše sporočilo, ki ga želimo z dotikom prenesti na sogovornika, pravilno razumljeno, moramo čim bolje razumeti, kako naš sogovornik razmišlja in kako bi lahko bil naš dotik sploh razumljen.

Seveda ne moremo točno napovedati, kakšen bo odziv na drugi strani, zagotovo pa lahko tveganje bistveno zmanjšamo, če upoštevamo nekaj pomembnejših dejavnikov.

Spol

Spol je treba upoštevati predvsem pri odločitvah, kdo se lahko koga kje dotakne in kdo se koga (kje) ne sme. V splošnem so ženske veliko bolj odprte do dotikanja kot moški. Mogoče zaradi materinske vloge v življenju, mogoče zato, ker niso tako obremenjene z vlogo statusa v življenju. Moški se dotikajo veliko bolj na hitro in s specifičnimi (moškimi) gestami, kot so denimo petka, bombica in podobno. Če fant objame fanta in ta objem traja nekoliko dlje, se bo vsaj eden od njiju začel kaj hitro počutiti »čudno« in začel bo »sumiti«, da nekaj ni prav. Podobno je tudi z dotikanjem nasprotnega spola. Kot bi hodili po nekakšnem tankem ledu, saj je v ozadju vedno spolna konotacija. Žal takšno poenostavljeno razumevanje vlog spola pogosto vodi k raznim nesporazumom. Seveda pa v slednje ni vključeno dotikanje med partnerjema. Pri njima gre predvsem za izkazovanje tako imenovanega »lastništva«, ki izhaja iz dejstva, da sta v zvezi.

Z dotikom lahko sporočimo prav toliko kot z besedami, včasih celo še več. 

Položaj v družbi (socialni status)

Ker se zelo redko koga dotikamo, ko smo v podrejenem položaju, se seveda dominantne osebe oziroma tiste osebe, ki se počutijo nadrejene, tudi prve začnejo dotikati sogovornikov. Pri vodenju gre namreč za akcijo, ne pa čakanje in pasivnost. Dotikati se torej po navadi začne aktivnejša oseba, in sicer ko prosimo za uslugo, ukazujemo, usmerjamo, predajamo informacije, tolažimo, želimo deliti kaj zaupnega, koga kaj prepričati in podobno. Dotik je namreč zelo tesno povezan s hierarhijo. Vplivni ljudje imajo več »pravice« do dotikanja ljudi okoli sebe, za ljudi z nižjim družbenim položajem pa je dotikanje oseb, ki imajo višji položaj, nedostojno, neprimerno in včasih tudi precej pogumno dejanje. Če se vas denimo med pregledom dotakne zdravnica, je to popolnoma primerno, če pa se je vi kot pacient, bo to praviloma razumljeno kot precej neprimerno dejanje.

profimedia
Neprimerno dotikanje na delovnem mestu

Kultura

Različne kulture imajo seveda različne načine komunikacije. To se seveda nanaša tudi na dotikanje in razumevanje, kaj je sprejemljivo in kaj ni. Zato je še kako pomembno, da se pozanimamo o običajih v tuji deželi, preden odpotujemo tja. Prav tako velja napotek, da res dobro opazujmo vedenje in ne sodimo preveč, ko se enkrat znajdemo v tujem okolju.

V Sloveniji dotikanju nismo pretirano naklonjeni. Imamo ga za nekaj, kar imamo rezervirano za intimna razmerja in komunikacijo med dobrimi prijatelji. Če je dotikanje med ženskami v javnosti še nekako sprejemljivo, pa to ni ravno nekaj običajnega med moškimi. Rokovanje seveda, objemanje pa ne. Še za stenami lastnega doma je očetovsko objemanje sina hitro nekaj pogojno sprejemljivega. Pogosto smo celo začudeni, ko vidimo moške z drugih koncev sveta, da se objemajo. Zanimivo, da nam sploh ni treba iti tako daleč. Že na južnem delu Balkana so takšni prizori precej običajni. Res je, da predvsem med pozdravljanjem, ne pa tudi med sprehodi ali pogovori med dvema moškima na klopi v parku.

V Sloveniji dotikanju nismo pretirano naklonjeni.

V splošnem torej velja, da je dotikanje pomemben del naše govorice telesa. Obstaja nekaj pomembnejših dejavnikov, na katere je treba biti še posebej pozoren in o katerih sem nekaj več povedal v tem sestavku. V enem od prihodnjih sestavkov pa si bomo pogledali, kako načrtno uporabljati dotikanje zato, da lažje dosežemo svoje v življenju.