Mar trzanje pasjih tac v spanju dejansko pomeni, da sanjajo o preganjanju zajcev? Verjetno, pravijo raziskovalci, čeprav bi o zajcih bilo mogoče razpravljati.
Zelo verjetno je tudi, da pse mučijo nočne more.
Znanstveni dokazi kažejo, da ne le da psi sanjajo, ampak da – podobno kot ljudje – sanjajo o gibanju.
Psi spijo več kot ljudje, a je struktura njihovega spanca zelo podobna človeškemu. Kot ljudje tudi oni prehajajo med različnimi fazami spanja. Leta 1977 so strokovnjaki zabeležili 24-urno možgansko aktivnost šestih ptičarjev. Kot so ugotovili, so bili 44 odstotkov časa pozorni, 21 odstotkov ga je odpadlo na dremanje, 12 pa na REM – fazo spanja, v kateri so mišice najmanj aktivne, bitje srca pa hitrejše. 23 odstotkov časa pa so preživeli v fazi N3 – fazi globokega spanca, v kateri prevladuje spanje počasnih valov.
Ljudje sanjajo tako v REM spanju kot v ne-REM spanju, a večina se spomni le sanj iz prvega. Sanje so v tej fazi zapomnljive in pogosto bizarne. Prav tako obstaja večja verjetnost, da se človek prebudi takoj po REM spanju, kakor po ne-REM spanju, ugotavljajo strokovnjaki s Tehnološkega inštituta Massachusettsa. Ne-REM sanje so običajno veliko bolj običajne.
Psi sanjajo povsem pasje stvari.
Podganje sanjarije
Leta 2001 so strokovnjaki zabeležili aktivnost podganjih možganov med tekanjem po labirintih. Nato pa so vajo ponovili, ko so bile v REM spanju. V 44 odstotkih epizod REM spanja so se vzorci možganske aktivnosti ujemali s tistimi med tekanjem. Vzorci so včasih trajali več minut naenkrat. Zato so zaključili, da podoživljajo svoje gibalne aktivnosti. Leto dni pozneje so spremljali njihovo možgansko aktivnost v ne-REM spanju. Takrat so bili vzorci krajši in hitrejši, pojavljali pa so se le v spanju neposredno po aktivnostih.
Sanje niso le človeška domena
Da podgane sanjajo, je bil dober pokazatelj, da je fenomen skupen vsem sesalcem. Še več: ne-REM spanje je skupno vsem vretenčarjem in celo nekaterim nevretenčarjem. Kar pomeni, da morda v takšni ali drugačni obliki sanjajo tudi muhe.
Da so vzorci sanjanja v REM in ne-REM spanju tako pogosti, mora biti povezano z njihovo vlogo pri učenju in spominjanju. Spanje povečuje nastajanje spomina, motnje pri spanju pa učinkujejo ravno obratno.
Velikost psa iz neznanih razlogov vpliva na "velikost" njegovih sanj.
A nazaj k psom. Ti v fazo REM spanja vstopijo približno 20 minut po tistem, ko so zadremali, v njej pa ostanejo od dve do tri minute. Takrat njihovo dihanje postane neenakomerno, mladičem in zelo starim psom pa lahko začnejo trzati mišice. Del možganskega debla je tako pri psih kot tudi pri ljudeh odgovoren za paralizo večjih mišic med spanjem, da tako eni kot drugi med spanjem ne izživljajo svojih sanj. Ta del pri mladičih še ni razvit, pri starejših pa morda ni več tako učinkovit. V pasje sanje pa je mogoče pogledati le takrat, ko je ta del možganskega debla onemogočen. Tako so strokovnjaki odkrili, da psi sanjajo povsem pasje stvari. Ptičarji nakazujejo ptice, dobermani preganjajo lopove. V tem oziru spominjajo na ljudi.
Velikost psa pa iz neznanih razlogov vpliva na "velikost" njegovih sanj. Manjši psi sanjajo pogosteje, a so njihove sanje krajše. Sanje večjih psov so daljše, a manj pogoste. Zelo verjetno je tudi, da pse mučijo nočne more, prizadene pa jih lahko celo narkolepsija. K sreči jim je prihranjena spalna paraliza, saj jim le redko primanjkuje spanja.
