Starih vodnih mlinov tudi v Podgorju ni več, zato je trud bratov Janeza in Damjana Brulca, ki pod budnim očesom novomeške enote zavoda za varstvo kulturne dediščine že deset let obnavljata kakih 250 let stari družinski mlin v Hrušici, še toliko bolj hvalevreden.
Pri Brulčevih se po ustnem izročilu z mlinarstvom ukvarjajo od leta 1777, a kot pravi Janez, je mlin najverjetneje še starejši, saj je vrisan tudi na nekoliko starejši vojaški zemljevid. Sedanjo zunanjo podobo in notranjo razporeditev je dobil po temeljiti predelavi in povečavi v sedemdesetih letih 19. stoletja. Po velikosti spada med večje v Podgorju, hkrati pa je eden najstarejših in najbolje ohranjenih na Dolenjskem. Pod eno streho združuje bivalne in delovne prostore, njegova posebnost pa sta dva mlinska prostora oziroma malenci.
POŠKODOVANA MLINŠČICA
Zelo zanimiva je tudi njegova mlinščica, kot rečemo jašku za dovajanje vode iz potoka do mlinskih koles. Izkopana je bila ročno, dolga pa je več kot 500 metrov. Lanska vodna ujma jo je poškodovala, kar je preprečilo zagon mlina, ki je lani dobil tudi novo zunanje leseno mlinsko kolo. Po vzoru starega ga je izdelal mizar Slavko Blažič z Velikega Slatnika.
Letos sta brata Brulc zamenjala še dotrajane lesene dele mlinskih naprav v spodnji malenci, obnova mlinščice, ki je povezana s sanacijo zemeljskega plazu, je načrtovana za letos, če bosta le na pomoč priskočili tudi država in občina.
Če se bo to zgodilo, se bo mlinsko kolo po tridesetih letih, odkar so Brulčevi leta 1986 opustili mlinarsko obrt, spet zavrtelo naslednje leto. Čeprav je njuna prošnja za sanacijo plazu doslej naletela na gluha ušesa pri vseh pristojnih službah, sta brata optimistična. Na poškodovanem delu mlinščice bi rada najprej postavila leseno korito in tako vsaj začasno rešila dotok vode na mlinsko kolo.
TURISTIČNA ZNAMENITOST
Na nedavnih dnevih evropske kulturne dediščine sta Janez Brulc in Dušan Štepec iz novomeškega zavoda za varstvo kulturne dediščine obiskovalcem predstavila značilnosti mlina in potek obnove, člani turističnega društva Stopiče pa so pripovedovali, kako so stranke v preteklosti prinašale žito v mlin. Še posebno zanimive so bile zgodbe mlinarja Mihaela Cimermančiča, ki je nekoč mlel v Brulčevem mlinu.
Ob dnevih odprtih vrat so v zgornji malenci postavili stalno razstavo o zgodovini mlinarstva v Podgorju ter o značilnostih petih mlinov in ene žage ob gorjanskem potoku Klamfer. Razstava prikazuje tudi zgodovino Brulčevega mlina in njegovo obnovo, ves čas pa je bil na ogled dokumentarni film o mlinih in žagah na Klamferju in Težki vodi, ki je nastal v produkciji lokalne televizije v času dveh raziskovalnih taborov Kluba za nadarjene učence Novo mesto, v letih 1996 in 1997.
Zadnji dan odprtih vrat so Brulčeve obiskali še stopiški osnovnošolci, ki se bodo v tem šolskem letu pri izbirnem predmetu turistična vzgoja pod mentorstvom učitelja Mitje Grosa lotili naloge, kako dediščino mlinarstva v Podgorju vključiti v lokalno turistično ponudbo.
Zanimivosti
Mlin bo spet ropotal
V dolenjskem Podgorju je še pred pol stoletja delovalo 32 mlinov, danes pa ni praktično nobenega več. A če bo šlo vse po načrtih, bo najstarejši znova zaropotal naslednje leto.
Mojca Žnidaršič
