Swiftovo pisateljsko delo je tesno povezano z osebnim življenjem, ki je bilo nesrečno, polno razočaranj, trpljenja in žalosti. Rodil se je v Dublinu, tam študiral, bil tajnik pri državniku Williamu Templu, prišel v stik s političnimi krogi, posegel v politiko kot publicist, poskušal napraviti politično kariero s podporo različnim strankam in osebnostim, vendar brez uspeha.
Po letu 1694 je bil anglikanski duhovnik na Irskem. Od tod zagrenjenost in pesimizem, ki se razrašča v prezir vsega človeškega rodu. Umrl je duševno bolan v svoji rojstni hiši, ki je še danes na ogled v Dublinu. Pisal je zajedlive pamflete in satire, polne ljudomrzništva, kot je denimo Zgodba o sodu (Tale of a Tub, objavljena 1704), v kateri je satirično smešil razcepljenost krščanstva na posamezne cerkve.
V Bitki knjig (The Battle of the Books, 1704) pa je posegel v prepir med »starim« in »modernim«, ki se je začel proti koncu 17. stoletja v Franciji – o tem, ali sodobni pisci dosegajo antične ali ne. Njegovo najpomembnejše delo je Guliverjeva potovanja (Travels into Several Remote Nations of the World by Lemuel Gulliver, 1726), v katerem je alegorično bičal družbene in moralne razmere tedanjega časa, razraste pa se v posmeh vsemu človeštvu in njegovim ustanovam. Leta 1724 je izdal Suknarjeva pisma (Drapier's Letters) in leta 1726 pesnitev Cadenus in Vanessa.
Zanimivosti
Prezir do ljudi
19. oktobra 1745 je v Dublinu umrl angleško-irski pisatelj Jonathan Swift, ki je najbolj znan po prigodah o Guliverju.
Wikipedija
