Za porastom nasilja v Iraku, Siriji in Jemnu ter epidemiji nemirov na širšem območju, je, ugotavljajo nekateri strokovnjaki, pomanjkanje vode.
Arhiv Svet24
Raziskava Združenja ameriških voda kaže, da je pomanjkanje vode kot posledica podnebnih sprememb globalni problem, ki neposredno vpliva na večje konflikte na Bližnjem vzhodu in na severu Afrike. Številna mesta Latinske Amerike, Afrike, Bližnjega vzhoda, Severne Afrike in Južne Azije se soočajo z vse skromnejšimi zalogami vode, posledično pa sta na udaru tudi svetovna proizvodnja hrane in elektrike. Ker ima, kot so pokazali rezultati omenjene raziskave, lokalno pomanjkanje vode globalne posledice.
Države, kot so Irak, Sirija in Jemen, kjer so ameriške protiteroristične akcije v polnem zamahu, se soočajo z vse večjo nestabilnostjo na račun terorizma spričo pomanjkanja vode.
Zaradi nje se bodo netile vojne
Raziskava iz leta 2012, ki jo je odobrila takratna ameriška sekretarka Hillary Clinton, je zaključila, da bo po letu 2022 zaradi suše, poplav in pomanjkanje pitne vode povečana verjetnost, da bo voda povod za nastanek vonj ali teroristično orodje. Raziskava Združenja ameriških voda pa je po drugi strani pokazala tudi, da si ameriške obveščevalne službe pred tem dejstvom zakrivajo oči. Države, kot so Irak, Sirija in Jemen, kjer so ameriške protiteroristične akcije v polnem zamahu, se soočajo z vse večjo nestabilnostjo na račun terorizma spričo pomanjkanja vode. V teh državah letno na posameznika odpade manj kot 1.700 kubičnih metrov vode. Pa niso edine – takšno stanje omenjeno združenju beleži tudi v Egiptu, Jordaniji, Turčiji, Izraelu, Indiji, Kitajski in delih Združenih držav Amerike.
Preden se je v Siriji vnela državljanska vojna, je 60 odstotkov države prizadela uničujoča suša, zaradi katere je se skoraj milijon sunitskih kmetovalcev preselilo v obalna mesta, kjer domujejo Alaviti.
Nemiri kot uvertura
Marsikatera od teh držav se sooča s takšnimi in drugačnimi nemiri. Pri Združenju ameriških voda ugotavljajo, da so poraste cen žita, ki so povzročili nemire v Egiptu leta 2011, sprožile suše v državah izvoznicah, kot je Avstralija. Krivec? Podnebne spremembe. In ker naj bi se populacija Egipta do leta 2050 podvojila, bo trenje med Etiopijo in Egiptom zaradi jezu, ki bi omejil dostop Egipta do Nila, le še toliko večje. Prav tako naj ne bi bilo naključje, da se vse države, ki so trenutno pod udarom Islamske države, soočajo s pomanjkanjem vode. Preden se je v Siriji vnela državljanska vojna, je 60 odstotkov države prizadela uničujoča suša, zaradi katere je se skoraj milijon sunitskih kmetovalcev preselilo v obalna mesta, kjer domujejo Alaviti. Nesporazumi med obojimi pa so vodili v nemire in nasilne obračune. Pri omenjenem združenju se zato bojijo, da je Sirija le začetek in da se regiji ne piše nič dobrega in da islamske ekstremiste posredno poganja regionalna vodna kriza. Velike količine denarja, ki se stekajo v naročja ekstremistov, so namreč idealen recept za radikalizacijo obubožanega prebivalstva.
